Vedno bolj slutim,da gre POPULARNOST teka pripisati neke vrste družbeni dresuri.Kaj so v naravi razlogi za tek?Beg,lov,igra..mogoče še kaj,kar mi ta hip ne pride na misel.Če se prav spomnim svojega otroštva ,smo največkrat (in to pogosto!)tekali zaradi igre,še beg in lov(ljenje) sta bila običajno del nekakšne igre-uka za življenje.Dandanes otroci skorajda ne tekajo več zaradi igre,kolikor pa nekateri še, je to trening-torej neke vrste dresura.In vedno večje množice odraslih..zakaj tečejo?Ko sem sam pred kakšnimi kratkimi 40 leti na pragu odraslosti začel teči kar tako,je bilo to iz golega veselja do teka kot naravnega gibanja,ki je nekaj več kot hoja:čisto veselje do in iz teka.
Množičnih prireditev skoraj ni bilo,o teku se je pisalo le občasno v zvezi z boljšimi dosežki atletov,ljudje so me gledali kot (najmanj)čudaka,in kapital v teku še ni zaznal možnosti za svoje samooplojevanje.
Kaj pa danes?Strokovna in manj strokovna literatura,tekaški preroki,učitelji teka(kam smo prišli),kineziologi,fizioterapevti in kar tako terapevti,ogromna industrija tekaških pripomočkov,tekaški forumi

,zdravstveni učinki teka,ultra dosežki,ki naj presežejo samega sebe...
Ali je tek še spontano veselje do življenja ,ali le še naučeno ,zapovedano,trendovsko početje,psihološko socialno kapitalski fenomen?Poglejmo samo pojmovnik TF:trening,intervalni tek,PB,rezultat,razočaran,bolšji,oprema za...
Ampak sprašujem sebe,da ne bo kdo osebno prizadet,kajti na pragu odcevetele odraslosti sem se tudi sam znašel v skušnjavi dresurnega teka.Šele primanjkljaji starosti me počasi silijo nazaj v zgolj veselje do teka,kar pa je bolj naravna danost,ki bi jo hotel narediti za modrost
