Zadnje novičke

[Džony]

Na zid bi naj naletel takrat (pri maratonu), ko telesu zmanjka glikogenskih rezerv in v celoti preklopi na presnovo maščob v energijo. Ker telo maščobe veliko težje razgradi do te mere, da so uporabne, in ker zato porabi mnogo energije in časa, se mi v tem trenutku počutimo izčrpani in začnemo leteti veliko počasneje (v znanju o dogajanju v telesu med tekom sem šele začetnik, zato me naj kdorkoli popravi, če sem kaj narobe napisal )

Ali na "zid" prej ko slej naleti vsak in je od posameznika samo odvisno, s kolikšnimi težavami ga prebije? Npr. dobro natreniran tekač pač lažje koristi maščobe in jih mnogo kuri že prej, poleg glikogena.

Kaj narediti, ko se ti to zgodi? Spiti kakšen napitek z ogljikovimi hidrati oz. pojesti kakšno energijsko tablico?

Nekje na forumu je bilo tudi napisano, da bi naj vmes pil samo napitke z elektroliti, kajti če zaužiješ enostavne ogljikove hidrate, je to šok za telo, ker mora iz glikogena preklopiti na enostavne sladkorje (to pač takrat, ko še imaš kaj glikogenskih rezerv).

Pa še to; kdaj je priporočljivo piti izotonične napitke-skozi cel maraton, ali bolj pri koncu?

Lep pozdrav!

[tadejk]

Lep pozdrav!

Naleteti na "zid" je eden izmed izrazov v teku, ki se mi zdi, da je res popoln zadetek. Kajti ko to doživiš, se lahko samo strinjaš z "zidom".

Dejstvo je, da boš verjetno dobil toliko odgovorov, kot je tekačev.
Moj odgovor:
Jaz jem med daljšimi aktivnostmi Powerbar gele (mi pač sedejo in jim zaupam) in mi ni pomembno kaj pijem (izotonik, voda). Na treningih poskušam po novem samo z kašicami iz sadja (sveže+suho sadje) in sadnimi sokovi. Zaenkrat deluje. Upam, da to prenesem tudi na tekmovanja- je pač problem s prenašanjem le-tega s seboj.

Kar je pa najbolj pomembno. Ravno ta prehod na kurjenje maščob moraš trenirati, če nočeš tega doživeti na kakšnem pomembnem dogodku, smisel dolgih tekov. Če boš na treningih izdelal strategijo pitja in hranjenja, bo le-ta 99% delovala na tekmovanju (1% za slab dan).

Upam, da sem vsaj malo pomagal.

Tadej

[tomaz.zupancic]

Ja kot je že moj predhodnik dejal, nikar ne sprobavaj nekih novih teorij na tekmi, če nisi tega probal na samem treningu.Ker kaj lahko se dogodi, da boš naredil živi polom.Moraš pa sam ugotoviti, kdaj in kaj ti najbolj telesu paše.Geli so fantastična zadeva in seveda priročni so tudi kar se da.
Zid je pa taka zadeva, ko ga doživiš misliš da ne boš več hodil in tekel !Takšni občutki te takrat spreletavajo, ne vzemis sedaj tega tragično, ampak samo v poduk, kaj se naredi če nimaš izdelane strategije pitja in dodajanja drugih stvari svojemu telesu.
Torej delaj že na samih treningih, kar misliš da boš delal na tekmi, to je to!
ČAO!

[jcerni]

To se resnično dogaja. Tam nekje okoli 30 km. Izgleda pa tako, da se ti avtomatično zmanjša hitrost za okoli 2-3 km/h, ker "pogon" na glikogen ti omogoča večjo hitrost kot pogon na maščobe. Potrebno je znanje o prehranjevanju pred maratonom. Pred samim maratonom je potrebno pojesti veliko ogljikovih hidratov, da ustvarimo velike glikogenske rezerve. Potem so v pomoč razni geli, okrepčevalnice npr. z rozini, čokoladami itd. Skratka potrebno je prebrati kakšno knjigo, ki se ukvarja s to problematiko npr. Pokorn, Gorivo za zmagovalce itd.

[MihaPR]

kaj pa ce ze od zacekta laufaš na mast?

[jcerni]

kaj pa ce ze od zacekta laufaš na mast?

Ta problem potem ne obstaja.

[MihaPR]

torej, če tečeš pri zadosti nizkem pulzu, intenzivnosti ne obstaja možnosti, da prideš do zidu.

[tadejk]

Lep pozdrav!

Teoretično res ne, ampak je pa potrebno vedeti, da v realnosti ni samo 100% porabe maščob ali 100% glikogena. Tako, da verjetno po nekem dolgem obdobju bi tudi tam zmanjkalo glikogena in bi ga doživel.

Razen, če si Dušan (the God) Mravlje, ki pa je to prekleto dolgo treniral.

Tadej

[INOT]

Pozdrav!Bom pa se jaz pristavil svoj loncek.
Sam v bistvu zida nikoli nisem dozivel.Ok bile so krize na maratonih,ampak kvecjemu prej,tam na 15-20 km.Najbolj blizu temu je bilo letos na Cazmi ampak sele tam okoli 50.kilometra.
Najbolj pomembno se mi zdi,da clovek tocno pozna svoje sposobnosti in zmoznosti,kolikor je v dolocenem trenutku sposoben.Pa seveda tudi poslusati svoje telo.Treba je delati po obcutku.Veliko seveda naredijo tudi izkusnje.Mnogi prisegate na merilce srcnega utripa jaz pa na dihanje.Utrip na maratonu je lahko zelo relativen in varljiv.Posebno v ekstremnih pogojih (Hud mraz,vrocina,vlaga).Prvo polovico maratona vedno pretecem z dihanjem na nos-do 20 vdihov v minuti.To mi je edino merilo,da nisem zacel prehitro.
je pa dejansko tako kot so ze povedali moji predhodniki,vec kilometrov imas za seboj prej se telo priklopi na porabo mascob in ne glikogena.
Vsaj zacetnikom bi moral biti cilj,da prvi maraton pretecejo le toliko,da pridejo do cilja.Z pametnim tempom,dovolj tekocine,s par geli med maratonom in predhodnim polnjenjem glikogenskih rezerv v bistvu nihce ne bi smel naleteti na zid.