Zadnje novičke

[Tjaša]

Hojla,
sem ena iz množice tistih, ki že nekaj časa pridno brskajo po forumu, a nimajo poguma, da bi se registrirali. Dolgo sem zbirala korajžo za to dejanje, saj sem se prepričevala, da kot najmlajša tekačica po pretečenih kilometrih in verjetno z najvišjo kilometrino na števcu starosti, ne sodim med vas, profesionalce.
Očitno pa je moja želja po tekaški identiteti premagala to oviro in odpram novo temo, ki bo, upam, pri tegnila še kakšnega prestrašenega tekaškega navdušenca-začetnika, sveda, če nas forumovci sprejmete medse.
Torej, ob obilici tekaške literature na policah in internetnih straneh, danes tudi začetniki nismo povsem nebogljeni. Manjka pa nam izkušenj in predvsem spodbude, saj so po moji osebni presoji prvi kilometri napornejši od samega maratona.
Če vam spomin še dopušča, pobrskajte med svojimi privimi zasopihanimi tekaškimi trenutki in mi sporočite kakšno spodbudno. Najbolj dobrodošlo pa bo mnenje nekoga, ki je šele pri štiridesetih začel brusiti pete in ima za seboj kakšno daljšo tekaško preizkušnjo! Seveda ste vsi vabljeni!

Pozdravček,

[matjaz]

evo tjasa,zacel sem pri 42-ih, in do sedj pretekel 5 maratonov in en 75-kilometrski maraton. Zacel sem iz nicle, in prvih nekaj mesecev tek kombiniral s hojo. Mislim pa da nas je kar veliko na forumu, ki smo se vsak po svoje trudili in iskali informacije, sam sem se najvec naucil iz lastnih napak. Torej, dobrodosla!

[miro]

Tjaša Dobrodošla !

Moji tekaški začetki so se pričeli pri 44 letih - seveda sem bil tudi prej športnik , pa sem že v prvem letu in pol pretekel mali maraton.
Moj prvi resnejši tekaški nastop je bil na 7-km progi , ki pa sem jo komaj premagal- ob pomoči sina,danes pa sem tekaški zasvojenec.
Kar lepo počasi - brez prevelikih ambicij , te pridejo prehitro same!
Lp
Miro

[bojanu]

Ljubljanski maraton pred tremi leti-na 5,6 km dolgi progi, je bil moj prvi omembe vredni tek, seveda najdaljši, kar sem jih odtekel v svojem zrelem življenskem obdobju Lani zadovoljno odtekel polmaraton. Res pa je, da sem počel še druge stvari in da mi je še vedno "cilj", da bi tekel 3 krat tedensko
Tvoji tekaški začetki niso nič nenevadnega. Upoštevaj Poletov program vadbe za začetnike, pa bo šlo

[Dule]

Tudi moj pozdrav Tjaši in ostalim tekačem-začetnikom. Korajža velja, nikoli ni prepozno za tek in ostale oblike rekreacije .

[sbojan]

Tudi jaz sem začel teči, ko sem se že čisto približal 40-im. Ker je bila zima, sem prve mesece tekel (v začetku je bilo več hoje kot teka) 1 krat tedensko do 5 km. Zdelo se mi je popolnoma nemogoče da bi lahko pretekel 10 km, kaj šele mali maraton. Vendar sem že po 4 mesecih sodeloval na prvi 8 km prireditvi, po 8 mesecih od začetka pa sem pretekel prvi mali maraton.

Samo začeti je treba, premišljeno povečevati pretečene razdalje (po cca 10 % tedensko) , se zaradi dodatne motivacije udeležiti kakšne prireditve in ko vidiš, da zmoreš zmeraj več in se pri tem dobro počutiš, te tek počasi zasvoji.

[nada]

Ja, jaz sem začela tam pri 24 in sicer ne s tekom, ampak s hojo na nek bližnji hrib. To sem počela parkrat na teden, no potem je bilo to vsak dan, pa vsak dan 2x, nato je sledila kombinacija s tekom. In nazadnje se je to spremenilo v tek, preselila sem se s hriba na cesto, sploh odločilen je bil lanskoletni Ljubljanski maraton, ko mi je brez posebne predhodne priprave uspelo preteči 21 km. Od tedaj tečem skoraj vsak dan (kombiniram s fitnessom in še tam me najbolj vleče tekaška preproga) v vsakem vremenu (zato, pa danes počivam s virusno pljučnico in sem jezna na ves svet, ker ne morem-upam na tek). Skratka, sem tipični tekaški zasvojenec in uživam v tem, čeprav včasih moji bližnji zaradi tega penijo.

[Tjaša]

Hojla!

Prisrčna hvala dragi kolegi (zdaj to že lahko rečem, saj se počutim sprejeto)! Neverjetno sem presenečena nad vašim odzivom, saj sem pričakovala kak kratek odgovor šele čez čas. Kot vidim nisem med najstarejšimi, kar je še toliko večja spodbuda. Upoštevala bom, da se počasi daleč pride in nadaljevala po svojih sposobnostih, v kolikor me viroza ni čisto pobrala (zato se tudi ves čas sprehajam po netu).

Nada, vzemi si čas za počitek in pozdravi svoja pljučka, potem pa greva švicat na "litijsko Šmarno goro", da čimprej spet prideva k sebi.

Pozdravček!

[t]

Še moj piskerček na to temo, ker tudi sebe še vedno štejem med začetnike. S tekom sem se začela ukvarjati pred približno enim letom. Razlogov je bilo več, pa ne bi sedaj o njih pisala.
Ampak posledice te odločitve pa so ful nore:
v pol leta sem skujšala za 10 kg, in to brez silnega odpovedovanja hrani ali kakršne koli diete.
Postala sem bolj sproščena do sebe in do drugih ljudi. Na teku se zrelaksiram, pomirim, meditiram in najbolj splošno rečeno: lažje živim. Vse to so zelo splošne fraze, ki pa jih mora vsak doživeti sam. Mislim pa, da večina na tem forumu ve, kaj mislim.
Ukvarjala sem se tudi z drugimi športi, ampak takega vpliva na moje dobro počutje, ni imel nobeden. Lani po ljubljanskem polmaratonu, pa sem sploh imela občutek, da sem "boga prijela za jajca", pa oprostite izrazu.

[Fotr]

Spomnim se začetka mojega teka, ko sem v pajkicah in s trebuhom, ki je opletal preko pasu, med intervalnimi teki hodil nazaj kot je pisalo v navodilih v Poletu, ali se pri razgibalnih vajah z eno roko vlekel za glavo, so nekateri mislili, da se mi je utrgalo. Še krave na pašniku so me gledale nekako posmehljivo in pomilovalno, koze in ovce so meketale in blejale za mano psi pa lajali in se hoteli iztrgati iz vrvic lastnikov, da so jih komaj obdržali, ko sem tekel mimo njih. Vendar sem se iz tedna v teden počutil bolje, salo pa je kar hlapelo. Teža se sicer ni hitro zmanjševala, ker se je maščoba spreminjala v mišice (tako se tolažim, ko teža ne gre tako hitro dol), zato pa sem postajal okretnejši in vzdržljivejši. Ko sem tekel maraton predlani v Sežani, nisem mogel verjeti sam sebi, da sem zmogel brez pretiranega napora.
Da ne govorim o nepozabnih trenutkih teka na primer skozi dolino Radovne (dolina Radovne od Krnice do Krme, čudovita pokrajina, enkratno okolje, čist in zdrav zrak, označene 500 metrske razdalje), nevihta je pojenjavala, skozi nekaj lukenj v oblakih je sijalo sonce, droben dež pa je še pršel iz preostalih oblakov. Vsaka luknja v oblakih je imela svoj snop žarkov, vsak snop posebej je ustvarjal mavrico. Skale na pobočju Mežaklje in Pokljuke so se bleščale, drevje je bilo umito od obilnega dežja, studenčki čiste vode so curljali izpod skal in dreves v gozdu in tekli navzdol proti deroči Radovni. Na beli cesti, posuti z apnenčevim peskom, je kot prekrasna preproga ležala plast odpadlega listja vseh mogočih barv in oblik. Prelestno kot v nebesih, kri je plala po mojih žilah kot bi Bog hotel dokazati, da nam je resnično daroval večno življenje.

[Matej]

Bravo Fotr

[milkec]

Mene pa vse to še čaka, zato mi ni hudo iti na lauf.

Po moje imam najmanjši EMŠO tukaj, pa prevelik ITM, pa prenizek VO2 in podobno, ampak enkrat bom tudi jaz tako dober kot vi! ITM se bo prevetril v VO2, EMŠO bo sicer narasel, ampak bodo pa kg verjetno enkrat tudi padli!

Torej niso sami profesionalci tukaj, ampak tudi reveži kot jaz, ki se lahko le Erotu zahvalim, da vem vsaj nekaj o teku in rekreaciji!

[Nataša]

helou, Tjaša!

jest sem tud ena začetnica, ki se vedno bolj ukvarja s športom in tek se mi zdi v nasprotju z aerobikami in podobnimi sezonskimi rekreacijami ena fajn stvar, način življenja, če hočeš.

predvsem se trudim, da se ne precenjujem ali podcenjujem, da nikoli ne odneham, razen če zbolim, ampak zbolim pa itak ne, ker sem odporna zaradi teka in se vse poklapa (tok tok po lesu).

če pa sem še v slabšem življenjskem obdobju kot npr.prav zdaj, ni boljšega zdravila kot tek zvečer, da prečistiš glavo in so ti lastne noge, pljuča, misli in une zvezde gor čist zadost.
ostalo je pa fotr povedal (ne moj, ta na forumu )

[Nataša]

pa še to...

od vseh forumov, ki jih poznam, je tale zagotovo najbolj "pozitiven", najmanj je žaljenja, kreganja, teženja, predsodkov...

ful dobr!!!

[Tjaša]

Hojla začetniki!

Koliko od vas se bo prvič udeležilo 8 km teka v Sežani in koliko časa že trajajo vaši tekaški začetki.

Sama načrtujem Sežano kot prvi cilj v letu 2004, in bom imela do takrat nekje okoli pol leta teka za seboj, v povprečju 20 km tedensko. Sliši se malo, a sem pri treningih kar pridna. Upam, da mi bo uspelo, čeprav je moja samozavest pri teku še zelo na nizkem nivoju. Veliko bi mi pomenilo, če bi se za tek odločil še kakšen začetnik.

Hoj, stari mački, ali je Sežana sploh primerna za nas začetnike?

Pozdravček,