Zadnje novičke

[Marleta]

Pozdravljeni,

Na tem forumu sem prvič in sem starejša sporočila le na hitro preletela, tako da se opravičujem, če bom ponavljala temo. Ampak res rabim nasvet.

Včeraj sem šla prvič teč. Bilo je res grozno: po 2 minutah in pol sem mislila, da me bo zadušilo, utrip sem imela zelo visok, v glavo sem bila čisto rdeča. Saj to sem pričakovala, saj sem popolnoma nešporten človek (zadnje leto enkrat tedensko joga, nekajkrat tedensko kakšen trebušnjak, pred tem nikoli nič), delo imam sedeče.

Sedaj pa me zanima, kako naj začnem, da ne izgubim volje, saj se programa, ki je bil objavljen v Poletu sploh ne morem držati: npr. ne morem 5 minut zdržema teči, 2,5 minute je maksimum. Včeraj sem potem izmenično tekla po 2,5 minute in hodila po 5, skupaj cca 35 minut.

Danes imam namen spet teči (moj urnik je prilagojen temu, kdaj imam varstvo za otroke), pa me zanima, kako naj se tega lotim.

Hvala.
LP
M.

[Nataša]

Prvo - teci, ko bo hladneje, tale vročina je ubijalska. Torej - malo bolj pozno zvečer, če lahko. Ali zjutraj.

Drugo - teci tako počasi, da boš skoraj hodila. Če se ti bo še to zdelo preveč, pa hitro hodi. Ne glej na minute in programe, če boš vsak teden podaljšala tek za nekaj minut, bo ok.

Predvsem pa bodi vztrajna.

Srečno

[raziskovalec]

Pozdravljena Marleta,

Nataša ti je dobro povedala. Začetniška napaka je, ki smo jo več ali manj vsi počeli, da smo poskušali na začetku prehitro teči. Prehitro pa je vse pri čemer se tako matraš, da se pri tem ne moreš pogovarjati. Če to sploh ne moreš med tekom, je treba začeti s hojo, najprej počasi, potem malo hitreje, pa še navkreber .....

Na tvojem mestu bi šel v gozd (še bolje na kakšen hrib), tam predvsem hodil, na kakšnem ravnem delu nekoliko stekel, kakšen kratek del lahko tudi hitreje, načeloma pa počasi (pogovorna hitrost), potem pa postopoma več in hitreje.

Važno je, da to počneš to vsaj trikrat tedensko in da počneš to z veseljem. Kondicija (vztrajnost in hitrost) je vedno glavni ali stranski proizvod takšnega početja. Programi so le pomoč, smer v kateri moramo delovati, ne pa nekaj česar bi se morali držati.

Veliko užitkov na tekaški poti. Edini pogoj na njej je vztrajnost. ostalo pride prej ali kasneje.

[Marleta]

Hvala obema za odgovora.

Največ težav imam z voljo, besede veselje sploh ne bom uporabila, ker mi šport sploh ne diši . Žal sem en tak zakrnel produkt posedanja pred računalnikom in za knjigami. Telo je doslej kar dobro furalo tudi brez miganja, ampak po dveh otrocih in dobrih treh križih se ta stil življenja počasi začenja poznati... Tako da je skrajni čas, da naredim kaj za svoje telo.

Glede hriba je pa bolj slabo, (zaenkrat) stanujem v centru Ljubljane, tako da bi šlo hoja ali malo teka do Gradu, pa potem na vrh peš, pa dol, ampak zvečer, ko otroci spijo, je v gozdu že malce temačno. Relativno blizu je tudi Golovec, ampak tam se pa ne znajdem najbolje.

Upam, da ne bom obupala.
LP
M.

[anin]

Marleta

ne boš obupala... Pred letom in pol, če bi mi omenil, da bom kdaj tekla, bi bruhala, umrla od smeha... no pa tečem, sicer počasi, ampak na 10 km sem že tekla na ljubljanskem maratonu... Začela sem pa po šoli iz Poleta in sicer po minutah, pa počasi... začela sem z minuto teka, minuto hoje in tako naprej, pa trikrat na teden... pa gre veš, pa tukaj nas je veliko, ki te vzpodbujamo in se veselimo, da si se odločila nekaj za sebe narediti. Smo s teboj, kar lepo počasi naprej... se daleč pride....

[kustus]

LP

Jest imam program za začetnike pri katerem je vsaj na začetku manj teka. Kontaktiraj me p ZS da ti pošljem ta program.

[zappa]

Pozdravljeni,

Sedaj pa me zanima, kako naj začnem, da ne izgubim volje, saj se programa, ki je bil objavljen v Poletu sploh ne morem držati: npr. ne morem 5 minut zdržema teči, 2,5 minute je maksimum. Včeraj sem potem izmenično tekla po 2,5 minute in hodila po 5, skupaj cca 35 minut.

Hvala.
LP
M.

Tule je program, ki za začetek od tebe zahteva samo eno minuto kontiuiranega teka, potem minuto in pol hoje, pa spet tek itd. Po tem programu sem tekel sam in preverjeno deluje:

http://www.coolrunning.com/engine/2/2_3/181.shtml

Če se katerikoli program začenjanja teka zate prehitro stopnjuje, si ga sama raztegni brez vsake slabe vesti, da lenariš. Te programe vzemi za iztočnico in si jih po zdravi pameti priredi, da bo tebi prav. Važno je, da se z vztrajnostjo pretolčeš čez prvi mesec rednega miganja, potem bo vse lažje in ti bo postalo všeč, če le ne boš vmes pretiravala in če boš 2-3x na teden našla pol ure za tek/hojo.

Če si jutranji človek, potem ga ni lepšega od jutranjega teka, ko še večina ljudi drnjoha, pa še vročini se edino takrat zares lahko izogneš.

LP

[Bernie]

ŽIVIO !!!

Naj se še jaz pridružim debati. Pričela teči intenzivnejše pred tremi in pol meseci. Pričetek ena minuta teka, dve minuti hoje. Mislila sem, da me bo tisto minuto teka pobralo. V obraz ne rdeča ampak flekasta, dihanje, da se človeku zasmiliš, o pulzu raje ne govorim. Pa sem tukaj na forumu dobila koristne napotke, volje si nisem pustila od sebe in je šlo. Zdaj pretečem brez problemov 7,5 km, počasi, vendar kar je najbolj pomembno, začela sem UŽIVATI!!!
Zato le korajžo in veliko tekaških užitkov.

[Z*]

Če te muči pomanjkanje volje, se domisli kakih trikov, ki pri tebi delujejo - vsak ima svoje finte za spodbujanje. Recimo, med tekom si postavljaj mini cilje (npr. tečem do tistega vogala, pol do drugega drevesa. Pol si zastaviš naprej). Pri nekaterih deluje postavljanje časa npr. v minuti hočem pridirjati (priti) do tistega kioska. Umisli si nagrajevanje nekateri v MB obožujejo sladoled. Pri nekaterih deluje zastraševanje če ne bom tekla, me bo zvila osteoporoza ... ali debelost. ... Med tekom ne misli na to, kako se mučiš, ampak se s čim zabavaj , npr. z mislijo na to, kako si smešna z vsemi tistimi lisami (jaz se lahko primerjam z veliko vrstami rdečkaste zelenjave! ), poslušaj utrip, osredotoči se na dihanje... Če zaposliš misli, ti hitreje mine. Tek naj ne bo šport, ker športa menda ne maraš, lahko ti postane zabava. Pa ne pozabi, vedno se splača, tudi le za par minutk. Veš, kako potem dobro spiš...! Pa danes pojdi na Olimpijski tek v LJ, ga lahko tudi prehodiš. Mogoče se boš čudila, kdo vse teče in zaključila: če lahko oni, bom tudi jaz! Dobrodošla na TF!

[Marleta]

Pozdravljeni,

hvala za vzpodbudo, res ste prijazni! In ne glede na to, da je bilo prvič grozno in da sem vaše vzpodbude prebrala šele danes, sem šla tudi včeraj teč! Zelo sem ponosna nase, da sem se premagala in šla spet ven! Ne vem, kako je to mogoče, ampak zdelo se mi je že lažje kot prejšnji dan. To je neverjetno. Mogoče zato, ker sem se odločila, da se ne bom "forsirala", ampak bom pač šla malo ven, hodit, teč... Tako sem tokrat začela s hojo, nato tekla kake 4 minute, pa bi šlo verjetno tudi pet, nato hodila kakih pet minut, nato to še dvakrat ponovila.

In res se poskušam zabavati: gledam hiše, štejem ob dihanju (eden tistih kompulzivcev sem, ki vse štejejo ), opazujem svoje superge, razmišljam o tem, kaj bom jutri oblekla, do kod bom še pretekla, ali je že tri minute teka ali ne... Skratka skušam se sprostiti. Me pa to velikokrat zanese in potem tečem prehitro in me zmanjka.

Morala sem se pohvaliti. Res hvala za vzpodbudo!
Lp
M.

[mojcab]

Draga novinka!

Kar tako naprej!
Da te še malo opogumim - jaz sem tudi ena tistih, ki sem dolgo živela v prepričanju, da tek ni zame in tudi nisem imela nobenega namena začeti teči. Ker pač nisem za to! Se mi je pa, tako potihem, vedno strašno fajn zdelo in sem si želela, da bi bila ena tistih, ki gre in vsak dan tako mimogrede preteče par kilometrov in s tem skrbi za zdravje, postavo (ženske, ne ). Ampak tistih nekaj poskusov v tej smeri se je vedno končalo s še trdnejšim prepričanjem, da je moj domet dva kroga na stadionu in that's it. (dva kroga sta bila že hud podvig )

Pa so se stvari spremenile. Nekako vzporedno v moji glavi in v nogah. Največje zasluge za to ima Oranžni slon (hvala, Boštjan!!!! ), ki me je v enem obdobju, ko sem bila v bolj slabi koži, prepričal, da bi bilo to dobro zame, predvsem pa, da so moje sposobnosti dosti večje, kot sem sama verjela in da po 100m še ne bom rabila oživljanja . In ga res nisem

Še več, moja tekaška kondicija je presenetljivo hitro napredovala in kak kilometer, dva, tri je bilo kmalu mala malica . Ko pa sem začela spremljati še TF in spoznala same fajn ljudi, sem se še bolj navdušila. In sedaj zmorem že kako uro ali več teka skupaj, celo v hrib, kar sem imela prej za znanstveno fantastiko...

Je pa res, da se, kljub temu, da grem rada teč, vmes še vedno sprašujem, kaj hudiča mi je bilo tega treba , ampak na koncu sem spet čisto navdušena in presrečna, da sem zmogla.

Je pa fajn, da imaš nekoga, ki te spodbuja in ti pomaga skozi trenutke, ko se ti zdi, da ti nikamor ne gre in da je vse skupaj brez veze.

Da te še enkrat pohvalim, Boštjan, tu si nenadomestljiv in kot sem rekla, podpišem vsak certifikat, da si idealen vzgojitelj za še tako trdovratne netekaške primerke . Da ti ne bom naredila prevelike reklame

Takole, novinka, jaz sem idelen primer, da se da tudi nemogoče
Veliko dobre volje in vztrajnosti ti želim še naprej!
Mojca

[Karmi]

Lep pozdrav vsem!

Tud jaz prvič pišem na forum. Ne vem, če je kje že blo takšno vprašanje, pa tud ne vem kje drugje naj vprašam. No, začela sem teči pred dvema mesecema, sedaj pa preletim 7 km v 50 min. A je to dobro?

[kustus]

lp

seveda je dobro a čez čas bo šlo tudi hitreje, samo vztrajatije treba naprej.

[Nadj@]

CIAO

Seveda je dobro sam ne nehat ali pa se preveč obremenjevati z časo bistvo je da telčemo hitrost bo pa tudi prišla tako vsaj pravijo moji tekaški kolegi/ce.
To punce sam gremo naprej tudi me tapočasne moramo biti zraven.

[Karmi]

Živjo!

Hvala za vzpodbudo. Sej ne bom obupala, sam tko sem hotla vedit. Sej sm šele dobr začela.