Pri sebi opažam, da se "nemotivacija" odraža v dveh oblikah, kako ju ločim ne vem, verjetno je pa to tisto, ko pravijo, da moraš prisluhniti svojemu telesu: včasih jo občutim kot izrazit odpor, nemoč, slabo počutje ali ne vem kako bi še opisal... v takih dnevih počivam, oz. grem samo s psom na sprehod ipd., tečt grem pa kakšen dan ali dva kasneje. Ponavadi zaradi takšne pavze nimam slabe vesti, ravno nasprotno, želja po teku še naraste, tudi fizično se počutim bolje.
Druga vrsta pa je nekakšna lenoba, ko si rečem "danes pa ne grem tečt, ker sem zmatran, slabe volje, je preveč soparno..." po drugi strani me pa nekaj vseeno žene, da se oblečem v tekaško opremo, tako, za vsak slučaj... in po nekaj sto metrih ogrevanja mi steče, vedno bolje in bolje mi gre, potem bi pa kar tekel in tekel. Taki dnevi se potem izkažejo kot najboljši, in prav ponosen sem sam nase, da sem se uspel prepričati in nisem obtičal pred TVjem
