Zadnje novičke

[Damijan]

Hoj,

debata v sklopu kilometrina - treningi na mesec me je spodbudila, da odprem novo temo. Vem, da je podobna debata že bila - npr. kdaj teči poleti, ko je vroče, pa mamice so se že oglašale, kako si organizirajo čas ipd.

Tokrat pa čisto globalno: tek in upravljanje s časom. Jasno, eni tečemo manj, drugi več. Gotovo je razlika med tistim s 100 km na mesec in tistim, ki jih toliko preteče v tednu. Prevedeno v čas to pomeni kar nekaj ur, ki jih je treba nekam stišat v 24 urni delovnik. Torej: oglasite se predvsem tisti, ki delate večjo tedensko kilometražo (no, dobrodošli tudi ostali, povejte, zakaj ne morete / ne želite teči več ). Vprašanja: koliko, kdaj, kako uskladiti ostale obveznosti, radosti poleg teka.

Začenjam kar sam: najprej - delam cca 3000 km letno, ali drugače - 200-300 km mesečno, še bolj v globino, 60 do 100 km tedensko. In dodajam: brez problema, če bi telesu grozil, bi jih lahko še več, a ne rabim. Te kilometre naberem večji del med tednom, bistven dodatek je dolgi tek med vikendom (+/- 30km). Včasih grem tečt celo dvakrat, prvič zgodaj zjutraj - sploh poleti, ko je vroče, še posebej rad pa pozimi, ko je sneg še nedotaknjen, pa še enkrat potem zvečer. Ob ponedeljkih skoraj nikoli ne obujem tekaških copat. Prav tako nikoli ne tečem počasneje od 5 min/km, tako da mi tedensko tek ne vzame več kot 7 ur. In sedaj - kaj pa je to - sedem ur? Ura na dan! Nada! Najlažje to uro najdem na račun TV-ja. Spomladi bili kar nekaj časa brez. In ga nihče ni nič pogrešal. Vse ostalo teče normalno. Služba vzame cca 9h dnevno (imam srečo, do tja pridem v dveh minutah...), familija tudi - upam - ne trpi (dva vse prej kot mirna fanta!), v kafiće se mi že dolgo ne da več hodit in modrovat o reševanju sveta - čisti balast, kina od multidvoranskih all-in-one spak (bowling ipd) ne maram več (nazadnje me je motilo vsaj 5 stvari: bilo vroče, bil žejen, borba s sosedom za komolce, dvoransko hrustanje kokic prve pol ure, eee... ne vem, kaj še)... Še vedno pa s kolegi butnemo kak fuzbal, druženje s frendi se je spremenilo v familiarna druženja. OK, včasih se zdim zaradi teka komu čuden, če že ne fanatik (kolk se spomnim, imate itak vsi iste probleme, kako čez te komplekse, pa veste in jih zdravite sami), sploh, ko v nedeljo zjutraj komu omenim, da sem že 30 km tisti dan zlaufal.

Skratka... gre!

[kovit]

Hoj,

debata v sklopu kilometrina - treningi na mesec me je spodbudila, da odprem novo temo. Vem, da je podobna debata že bila - npr. kdaj teči poleti, ko je vroče, pa mamice so se že oglašale, kako si organizirajo čas ipd.

Tokrat pa čisto globalno: tek in upravljanje s časom. Jasno, eni tečemo manj, drugi več. Gotovo je razlika med tistim s 100 km na mesec in tistim, ki jih toliko preteče v tednu. Prevedeno v čas to pomeni kar nekaj ur, ki jih je treba nekam stišat v 24 urni delovnik. Torej: oglasite se predvsem tisti, ki delate večjo tedensko kilometražo (no, dobrodošli tudi ostali, povejte, zakaj ne morete / ne želite teči več ). Vprašanja: koliko, kdaj, kako uskladiti ostale obveznosti, radosti poleg teka.

Začenjam kar sam: najprej - delam cca 3000 km letno, ali drugače - 200-300 km mesečno, še bolj v globino, 60 do 100 km tedensko. In dodajam: brez problema, če bi telesu grozil, bi jih lahko še več, a ne rabim. Te kilometre naberem večji del med tednom, bistven dodatek je dolgi tek med vikendom (+/- 30km). Včasih grem tečt celo dvakrat, prvič zgodaj zjutraj - sploh poleti, ko je vroče, še posebej rad pa pozimi, ko je sneg še nedotaknjen, pa še enkrat potem zvečer. Ob ponedeljkih skoraj nikoli ne obujem tekaških copat. Prav tako nikoli ne tečem počasneje od 5 min/km, tako da mi tedensko tek ne vzame več kot 7 ur. In sedaj - kaj pa je to - sedem ur? Ura na dan! Nada! Najlažje to uro najdem na račun TV-ja. Spomladi bili kar nekaj časa brez. In ga nihče ni nič pogrešal. Vse ostalo teče normalno. Služba vzame cca 9h dnevno (imam srečo, do tja pridem v dveh minutah...), familija tudi - upam - ne trpi (dva vse prej kot mirna fanta!), v kafiće se mi že dolgo ne da več hodit in modrovat o reševanju sveta - čisti balast, kina od multidvoranskih all-in-one spak (bowling ipd) ne maram več (nazadnje me je motilo vsaj 5 stvari: bilo vroče, bil žejen, borba s sosedom za komolce, dvoransko hrustanje kokic prve pol ure, eee... ne vem, kaj še)... Še vedno pa s kolegi butnemo kak fuzbal, druženje s frendi se je spremenilo v familiarna druženja. OK, včasih se zdim zaradi teka komu čuden, če že ne fanatik (kolk se spomnim, imate itak vsi iste probleme, kako čez te komplekse, pa veste in jih zdravite sami), sploh, ko v nedeljo zjutraj komu omenim, da sem že 30 km tisti dan zlaufal.

Skratka... gre!

Moje skromno mnenje: Laufanje (pa tudi druga rekreacija ) ni problematična glede časa, dokler ni familje,; tistemu ki uspe familijo in resno in redno ukvarjanje s tekom skupi zvozit v zadovoljstvo VSEH družinskih članov je zame pravi zmagovalec na maratonu in tudi drugace v zivljenju .
Vse se da ce imas podporo v familiji, ce tega ni, nimaš šans da to uskladiš brez takšnih in drugačnih posledic.

[Junc]

No, še jaz pridam svojo zgodbo. Začel sem teči zaradi kg, sedaj 2 leti. Prvo leto sem imel: službo, malo enoletno hčer in ženo. Seveda tudi malo kilometrino. Letos pa je vse drugače. Imam dve hčerki, eno dvoletnico (ni sekunde pri miru) in eno 4 mesečnico (precej dela je z dojenčki). Imam seveda dobro ženo, ki mi pri vsem pomaga in me pri teku tudi podpira. Zidam hišo, sedaj bomo ravno naredili pritličje ter mansardo in gor postavili streho. Imam službo v firmi za katero ne vem kakšna je prihodnost , se ob delu privat izobražujem (svoj hobi hočem spremeniti v kariero), z ženo oba še delava dodatno fakultete (ona dodiplomsko, jaz podiplomsko) pa še kaj bi se našlo. Kilometrina pa je letos sedaj pri 1400 km, mesečno 200 km, tedensko 50 do 60. Bi več pa si težko vzamem čas. Tečem predvsem zvečer, ko gredo otroci spat, letim ponavadi kar po Kranju, ker štartam kar od doma, tečem tam 5 min / km ali hitreje. Grem pa tudi kak mal daljši trening, tam 20 km, manjka pa mi 30km. Plan imam letos maraton.
Je težko uskladiti, ampak se da, če se hoče. če pa iščeš izgovore, potem pa ti itak vse nagaja.

[Damijan]

Junc, spoštovanje!

[Katrin]

Ena, ki ne dela take kilometrine, ampak zato bolj počasi, tako da porabim kar precej enega časa.

Tečem 3x na teden po 2 uri, bi več, pa ni časa, recimo torek, četrtek in nedelja (v nedeljo se stisnejo še fant, kako pospravljanje in obrezovanje žive meje itd.). V ponedeljek imam beachvolley, v soboto dopoldne je knjižnica in študij, popoldne grem kam na izlet s fantom, ki sicer ne teče, torej ostane sreda in petek. V petek imam čas za prijatelje, v sredo opravljam stvari zase (razne depilacije, frizerji, doktorji, knjižnice... vedno se kaj najde). Delam 9 ur na dan in nimam otrok. Delam podiplomca.
Fuuul rada bi več tekla. Če ima kdo kako idejo, kako naj bolje organiziram svoj čas, na dan z besedo. Že itak vidim, da bom za magistrsko morala žrtvovat tek...

[sapramiška]

tukaj se javljam ena zaposlena mamica s še ne dve leti starim otrokom. Ker mož dela praktično cele dneve, je moj tek omejen na res skopo odmerjene urice. jaz bi izjemno rada tekla več, a žal res ne gre.

moškim je lažje najti več ur za rekreacijo. pa to ni izgovor,ampak dejstvo. Zaenkrat mi uspe nekje v mesecu narediti do 70 km, ker tečem bolj počasi, drugače niti ne gre. moj cilj tako zaenkrat ostaja (upam da dosegljivih) 100 km mesečno - morda bi pa čez par let lažje, ko bo otrok mal zrasel, pa bo lahko tekel z mamico

[manck]

Meni se pa ne zdi, da je moskim lazje. Gre predvsem za porazdelitev dela...Vem, da je mama vec z otrokom kot oce, vendar je popolnoma njena krivda, ce si ne vzame casa zase.

Varstvo za 2h ni ravno velik problem najti, ce se hoce, poleg tega dela moz cel dan , ce je to slucajen primer, ki se zgodi cca 1x na leto, da morajo nekaj hitro zakljucit je razumljivo. Ce pa ne, ce je tako nonstop, potem pa naj moz zamenja sluzbo oz. zena moza (razen ce je to ne moti)...

[mare]

Meni se pa ne zdi, da je moskih lazje. Gre predvsem za porazdelitev dela...Vem, da je mama vec z otrokom kot oce, vendar je popolnoma njena krivda, ce si ne vzame casa zase.

Varstvo za 2h ni ravno velik problem najti, ce se hoce, poleg tega dela moz cel dan , ce je to slucajen primer, ki se zgodi cca 1x na leto, da morajo nekaj hitro zakljucit je razumljivo. Ce pa ne, ce je tako nonstop, potem pa naj moz zamenjat sluzbo oz. zena moza (razen ce je to ne moti)...

Manck tole si mi vzela iz jezika. Kar nekaj mojih prijateljev ima tako naporno službo, da zaključujejo projekte pozno popoldne in pridejo zvečer domov. Zamolčijo pa, da se primajejo v službo po 9:00 in si vzamejo precej več kot uro za kosilo in kramljanje s sodelavci ob pirčku.

Družina ni neka huda ovira za tekače, pri meni gotovo ne, pa se veliko ukvarjam z otroki. Tudi če ne tečejo s tabo (kar je po moje bolj redkost) imaš še vedno ogromno časa, ko oni delajo naloge, so na kakšnih krožkih itd.

7 ur porabljenih za tek na teden se mogoče res sliši veliko, ampak večina nas za televizijo porabi vsaj 14 (statistika).

[EčO]

Ja res je! Težko je včasih splanirat vse obveznosti! Služba! Pa še kakšna honorarna dejavnost! Pa družina! Dve mali nadobudnici, ki ju je treba neprestano vozit na ene njune aktivnosti. Pa obnova hiše! Kriza!

Živimo na Uncu oba z ženo pa delava v LJ. Hčeri 10 in 7 prav tako obiskujeta šolo v LJ. Zjutraj se tako ob pol sedmih napokamo in skupaj v LJ. Ob pol štirih pa počasi nazaj proti domu. Razen v torek in četrtek ko je obvezna postojanka ob štirih na Vrhniki kjer tamali dve uri pridno trenirata ritmično gimnastiko. Prihod domov je torej zelo pozen. In potem seveda, pomoč pri nalogi, pa kaj je treba pripravit za jest. Da ne govorim da mi kr slabo rata ko pomislim kaj vse je treba naredit okrog bajte. Ampak gre. Za tek se najde urica. če ne prej pa takrat ko sta hčeri že v postelji in pripravljeni za spanje.

Konec januarja sem se odločil da bom letos pretekel maraton Celje Logarska. In začel bolj resno nabirati kilometre. Pred tem sem bil bolj kampanc, takrat kadar je čas dopuščal, sem šel tečt. Brez kakšnega načrta. No za tak podvig pa je potrebno imeti nekaj baze. In da jo narediš je potreben plan. Vsak dan obvezno tek, razen regeneracijskih počitkov. In v roke je treba vzet koledar in pogledat kako potekajo aktivnosti. In če sem ugotovil da mi po službi, niti pozno zvečer ne bo zneslo ukrast urico za tek sem se, sicer z muko, zgodnje jutranje vstajanje me namreč ubija, spravil pokonci že ob 4.45 in ob petih sem že pridno nabiral kilometre po svežem jutranjem zraku. Trdna volja in noben spuščen trening so prinesli rezultate. Logarska je padla.

No naj omenim, ker je bilo tudi o tem malce govora, tudi žena je v mes našla čas za svoj tek. In je pridno trenirala in še trenira in do Ljubljanskega maratona bo nared za 21. In sem prepričan da ji bo uspelo. Tudi na račun mojega nekjakratjega jutranjega zgodnjega vstajanja, da sem popoldne lahko bil z otroci med njenim tekom. Da pa ni čisto preveč monotono, včasih se nama kakšen njen malo hitrejši trening pokriža z mojim tapočasnim. Takrat pa otroci kakšno urico mal tud sami zdržijo doma.

[mare]

Ja res je! Ob pol štirih pa počasi nazaj proti domu. Razen v torek in četrtek ko je obvezna postojanka ob štirih na Vrhniki kjer tamali dve uri pridno trenirata ritmično gimnastiko. Prihod domov je torej zelo pozen. In potem seveda, pomoč pri nalogi, pa kaj je treba pripravit za jest.

Kakšna priložnost za tek sta tisti 2x2 uri. Je pa res, da družinski očetje precej težje sestavimo kakšen resen program, ker moramo svoj urnik tekov prilagajati tudi drugim.

[EčO]

[quote="mareKakšna priložnost za tek sta tisti 2x2 uri. Je pa res, da družinski očetje precej težje sestavimo kakšen resen program, ker moramo svoj urnik tekov prilagajati tudi drugim.[/quote]

Tisti dve uri sta v večini itak bili namenjeni teku, razen redkih in nujnih drugih opravkov. In bosta tudi v bodoče upam!

[DuleKTKV]

Mnenja sem, da če je nekomu zelo veliko do teka ali kakšne druge oblike rekreacije, si bo že nekako organiziral čas tako, da ga bo nekaj ostalo tudi za te stvari. Sam otrok nimam, zato ne trdim, da vem kako izgleda, če moraš usklajevati družino, službo, študij itd. ampak tudi po prispevkih na tole temo se da razbrati, da je vse v organizaciji časa in volji do tega. Lahko pa dodam kakšno izkušnjo: sodelavka (ki bi nujno morala shujšati), se mi posmehuje, češ "če bi imel otroke, že nebi imel časa se rekreirati", ob tem, da vsak dan poroča o večernem TV programu na vsaj treh kanalih - jaz TVja skoraj ne gledam... Druga sodelavka, ki hodi že na tretji tečaj za hujšanje, za zadnjega je plačala 90 000 SiT, nima časa (kot jaz, ki nimam otrok...) za rekreacijo, ker se mora "ukvarjati z otroki", lahko pa fuša 5-6ur doma in potem za "sprostitev" gleda TV. Tretja sodelavka ima enega otroka, za katerega skrbijo v glavnem njeni starši, za rekreacijo nima časa (kot jaz, ki nimam skrbi z otroci), ima pa čas za kozmetičarko, za frizerja, za savno, za jutranja ličenja, ki trajajo vsaj pol ure, za solarij in seveda za čakanja pri zdravniku...
Pa še druga stran: znanka je dr. etnologije, piše knjige, ful obveznosti in dejavnosti, ima tri otroke, hišo, vrt, pa najde čas tudi za tek. Pa da ne naštevam, ker bi bilo predolgo, čeprav pa ne nezanimivo
Mislim, da bi vsak od nas lahko našel med prijatelji, znanci, sodelavci ene in druge, ni važen spol, ne otroci, šola, služba... kjer je želja, tam je pot
V glavnem smo na tem forumu taki, ki se s tekom ukvarjamo rekreativno in smo veseli napredka, če ga dosežemo, če ne, pa nič zato, važno je, da laufamo in se imamo pri tem fajn in zato se vsekakor lahko najbolj strinjam s kovitom:

tistemu ki uspe familijo in resno in redno ukvarjanje s tekom skupi zvozit v zadovoljstvo VSEH družinskih članov je zame pravi zmagovalec na maratonu in tudi drugace v zivljenju .

[mojA]

Ko tole berem res ne vem pravzaprav kako si organiziram čas. Imam službo od +/- 9 – 17, družino z dvema najstnicama . Vsekakor je sedaj ko sta večji lažje - po drugi strani pa prav tako potrebujeta moj čas in jaz njun, saj mi družina največ pomeni.
Letno pretečem cca 1200 – 1500 km, 1 maraton na leto, časa gre v bistvu največ proti koncu za dolge teke, katere pač izvajam ob nedeljah in začnem čimbolj zgodaj.
Teče tudi mož in hčerki. Včasih gremo skupaj, kakor pač je. Če tečem tudi več naredim. Včasih zjutraj, no navadno grem takoj po službi, da si zbistrim glavo, potem gre vse lažje in tudi več in hitreje.
Včasih se zalotim, da morda pretiravam saj se skorajda ne ustavim, vedno nekaj delam. S tv.jem nisem obsedena, mi je resnično škoda časa , sicer pa .bogsigave če je to normalno, imam kar slabo vest in se presedam. Gospodinjska opravila imamo »porazdeljena« , naj bi bila, večino kljub vsemu naredim jaz. Včasih ne vem kaj je prav in kaj naj naredim, bolj obremenim hčerki z gospodinjskimi deli, že tako imata s šolo ogromno dela, po drugi strani mi mož sicer pomaga, kaj več se mu zdi trapasto pri treh »babah«sicer pa itak ne zna vsega . No, vidite, tako je to ali v praksi : vstanem ob šestih in do osmih odpremim vse člane s polnimi želodčki, malce pospravim, dam prat ali vsaj delno pripraivm pozno večerjo, ali likam, nekateri ali bolje nekatere veste kaj mislim, potem bum v službo, spet norišnica, med malico hitro kakšen opravek, ker popoldan ne bo časa, pa spet domov, dir, da ne bo pretemno, se pozdravimo, hitro pomenimo, bumf v superge, tu se mi oddahne, potem pa kakor kdaj včasih sama, največkrat z možem, včasih z eno ali obema hčerkama in dir. Tu se pa odddahnem, težji je trening, bolje je .
Pridemo nazaj, gužva v kopalnici, ko čakam na vrsto kaj pa drugega – pobrat perilo, do konca skuhat, pospravt …pod tuš …. Potem v miru pojemo kosilo ali večerjo nakaj vmes pač. Se pogovorimo, planiramo. Potem naj bi bil počitek. 10 minut ob kavici navadno zakinkneva oba na kavču z rahlo odprtimi usti …. Jaz se prej zavem … in nadaljujem gonjo … gnjavim punci …. Dajmo to dajmo ono. Ok, potem bi rada prebrala knjigo, pa kaj bi sešila, ljubiteljsko šivam zato imam že 2 meseca šivalni stroj in blago na mizi… mogoče se bo samo naredilo … pa res bi rada dokončala sliko … ljubiteljsko tudi slikam…. In rada bi vadila italijanščino, ruščino in angleščino Vikendi so pa bolj umirjeni … čeprav me kar grabi, grabi …in si spet nabutam dela da je joj in sem – tako iskreno – čisto zadovoljna. Srečna. Kar zavpila bi : HEJ – SUPER SEM. Brez teka ne bi bilo tako, ker vem, kako je bilo, ko sem mislila, da ne smem iti tečt, če je posoda še umazana, neposesano, ni zlikano,…..sosedje, tašča spodaj kaj bo rekla… brez veze vam povem … hvala ima mož več zdrave pameti, ker me je že takrat nagnal ven in sploh, čeprav nerada se mi dozdeva, da moški res precej manj komplicirajo in nekako bolj naravno razmišljajo … kaj pa vem . Glede iz napisanega naj bi bilo razvidno, kako si organiziram čas …. Nimam pojma….ampak gre.

[kovit]

moškim je lažje najti več ur za rekreacijo. pa to ni izgovor,ampak dejstvo.

Ja punce a veste da že mal pretiravate s temi besedami.Tolk imate cajta kolikor si ga zase vzamete.

[kovit]

. je pa tudi res, da si vedno bolj brez občutka krivde vzamem čas zase in grem. pa naj se znajdeta po svoje. .