- 18 Mar 2004, 12:53
#3400
Ideja o predstavitvi prog je odlična. Moja pripomba vsem piscem bi bila, naj poskusijo čim bolj natančno opisati proge; torej kje začeti, kako do tja priti, koliko km je trasa dolga, morda bi bilo dobro napisati tudi kako besedo o konfiguraciji terena, o podlagi, kdaj je najbolj primeren čas in še o čem. Nekaj naslednjih vrstic govori o progi na Ljubljanskem barju.
1. krožne poti po Barju (jih je več - tu je opisana zgolj ena)...najprej dostop....poiščete Plečnikovo cerkev v Črni vasi, kjer je parkirišče in kjer lahko začnete s tekom. Najprej prvih 300 m še po asfaltu preko mostu do smerokaza za frizerja, kjer zavijete levo, nato naravnost do novejših hiš dvojčkov, kjer zavijete desno, cca 100 m po ulici, na koncu spet levo in odpre se ravna makadamska pot v osrčje barja. Po tej poti naravnost do križišča, kjer greste levo in potem venomer naravnost mimo mosta (ki ga dosežete po cca 3 km) in naprej dokler cesta ne napravi ostrega ovinka, nato spet po ravni cesti (kaj češ tako je barje:)) in kar naprej do mosta, kjer je majnša kolibica. Tam zavijete levo in spet utrjujete psiho s tekom po ravnem makedamu z redkimi ostrimi ovinki na vsake toliko časa. Ko poti zmanjka boste na levi, ob robu gošče zagledali lovsko opazovalnico (te boste sicer srečevali že prej). Tam se makadamska pot konča, poiščete prehod do opazovalnice (ob robu travnika je vedno shojena potka) in nadaljujete naravnost. Sedaj ste nekje pri spomeniku padlim talcem v Dragi, od tu do izhodišča ni več daleč, niti orientacija ni zahtevna. Tu se spet začne makadamska pot po kateri tečete nekaj minut, nato si izberete eno od vsaj treh potk (traktorskih poti), ki zavijejo na levo in tako pritečete do izhodišča. Po trasi je najlepše teči zgodaj zjutraj ali ko se večeri, saj lahko srečate kar nekaj živali (srne, čaplje, sovo, fazane), ki popestrijo tek. Poleti je čez dan sicer vroče, pa še brenceljni so precej nadležni:), zato pa pomladni ali pa jesenski tek pomeni Barju čudovito relaksacijo. Trasa je ravninska, po moji oceni dolga okoli 10 km. Kakšno leto nazaj so sicer postavili table za usmerjanje kolesarjev po teh poteh, vendar so jih nadebudni anti-turistični nadebudni lokalni mladci temeljito uničili in pometali v obcestne jarke (pa čeprav so bile table pritrjene na kovinskih palicah, ki so bile zabetonirane).
HOWGH - gvoril sem