Zadnje novičke

[2cho]

Zdravo!

Se mi zdi, da bo to kar prava tema za začetek mojega sodelovanja na tekaškem forumu. Nisem nov, spremljam vaše debate že dalj časa, pa vendar se je nekako šele zdaj pokazala priložnost da se tudi uradno pridružim...
Aktivno se s športom ukvarjam že veliko let, predvsem z fitnesom (cca. 7 let), letos pa sem se iz več različnih razlogov odločil, da se posvetim teku in pripravi na maraton.
Prijavil sem se namreč na Berlinski maraton, ki je na sporedu naslednji vikend, s pripravami pa začel že februarja letos. Prebiral literaturo, stopnjeval tedensko kilometrino, vključeval dolge teke, bral TF, sodeloval na teki (5 polmaratonov) itd... Trenutno sem v fazi taperinga, kjer pa se mi zdi, da je vsak 10km tek bolj naporen kot prejšnje 30ke... Aja, še moj cilj: preteči maraton pod 4 ure, z naklonjenostjo vseh božanstev morda 3.45, z ujetjem zlate ribice blizu 3.30 (čeprav mi vsi govorijo, da je prvi maraton bistveno končati...!!!)
Cilji niso bohve kaj, tudi glede na to, da sem se pripravljal cca 8 mesecev, pa vseeno mislim da so realno zastavljeni, saj nisem ravno genetik za tečt (začel z 87kg pri 180 cm-fitnes), pa nikoli prej nisem prav resno tekel (razen mučne izkušnje 3 leta nazaj na Ljubljanski 21ki...)



V glavnem, postajam rahlo nervozen, zadnje nekaj tednov mi treningi res ne uspevajo, pa me zanima če je imel kdo podobne izkušnje pred prvim maratonom oziroma, kako ste se počutili...





Mejte se

[Tatjana]

Na prvem maratonu se raje osredotoči na to, da ga končaš - ne obremenjuj se toliko s časom, ampak uživaj
Jaz sem svojega prvega (uradnega) pretekla približno dva meseca nazaj - kako mi je šlo lahko prebereš v mojem poročilu.

[Damijan]

Tako je, kot pravi Tatjana!

Si pa lepo napisal tisto o pobožnih željah, samo - ne začni kalkulirati že po 10 -tem kilometru, kalkulacije prihrani vsj za po 30-tem. Prav tako - ne oziraj se na druge, doživaljaj progo, okrepčevalnice, vzdušje, ko greš skozi starno-ciljni prostor - to je v drugi krog, naj ti ne bo po teku žal, češ, ma lahko bi stisnil in tekel 2 minuti hitereje.. Z vse to bo še priložnost. Boš videl - prvega ne pozabiš nikoli! Zato ga uživaj..

[klatez]

... Prav tako - ne oziraj se na druge, doživaljaj progo, okrepčevalnice, vzdušje, ko greš skozi starno-ciljni prostor - to je v drugi krog, naj ti ne bo po teku žal, češ, ma lahko bi stisnil in tekel 2 minuti hitreje..

Damijan, v Berlinu je samo en krog

Drugače pa je tako, kot sta napisala Damijan in Tatjana.
Tudi jaz ti svetujem, da teči tako kot se počutiš, čas pa ti naj ne bo preveč pomemben.

Tudi jaz bom v Berlinu. Se kje dobimo in pripravimo taktiko?

[Igi69si]

Osebno skoraj ne verjamem, da bi človek, ki se prej ni nikoli ukvarjal s tekom, kolesarjenjem oz. drugimi vzdržljivostnimi športi, po 7 mesecih treninga lahko pretekel maraton prej kot v 4 urah. Dobro, govorim o človeku, ki nima časa 24/7 za ukvarjanje s športom.

Na vsak način poročaj, kako je bilo.

[EčO]

Jaz sem svoj prvi maraton pretekel letos v Radencih. Uspelo mi je pod 4 ure, kljub temu da nisem tako treniral kot ti. Vsaj ne tako sistematično in načrtno. Je že res da sem tekel že malo dlje časa, ampak to zgolj tako po občutku in takrat ko sem ujel čas. In Radenci so mi prav lepo uspeli brez kakšnih kasnejših posledic in pri teku sem prav užival.

Torej, če boš upošteval nasvete Damjana in Tatjane in če si se pri sebi trdno odločil da boš uspel, mislim da ti ni treba biti nič strah!

[2cho]

Hvala za odgovore in nasvete...
Reply to Igi69si: sem redno zaposlen, istočasno reden študent 4 letnika, v lastnem gospodinjstvu... Za 4-5 treningov tedensko se najde čas, je pa res, da sem moral nehat z ostalimi športi, predvsem zaradi regeneracije..
Bom užival in potem poročal...

[lidi-san]

Ej, kar korajžno na prvo 42- ko! Ne pričakuj zlate ribice, potrebuješ samo dobro voljo in prepričanost, da bo itak šlo, sej tečeš že dost!

Jaz tečem tko že ene 15 let, lani sem šla prvič na lj. 42ko, tako, za dokazat si, da gre. Pa je šlo, pod 4 urami. Pa tudi naslednji dan nisem čutila posledic. Predvsem zaupaj sebi, ne drugim! Everything comes from within.

Lidi-san

[ZdravkoC]

... me zanima če je imel kdo podobne izkušnje pred prvim maratonom oziroma, kako ste se počutili ...

Ja, očitno je prvega vsak doživel malce drugače. S tekom sem pričel lani. Februarja hoja po snegu (8 km/dan), marca hoja in tek po snegu v kombinaciji, aprila že pretekel celo 8 km progo s ca 280 m vzpona. To mi je dalo res pravo veselje za treninge.
Moj prvi uradni tek je bil 3. 6. 2005 iz Rogle v Maribor - 31 km. Priznam, da sem od Šumika proti Arehu kar lepo korakal. V cilju sem bil fizično "zlaman" in psihično v nebesih - ker sem preživel. Iz preko 90 sem se približeval proti 80 kg.
Še bolj sem tekel, čeprav še nisem bil prepričan, da bom šel na ljubljanski maraton. Dolgi treningi so bili ca 28 do 30 km. Počutil sem se odlično.
Zgodilo se je. Ljubljanski maraton sem pretekel v več kot 4 urah. Zakaj? Nekje do 33-tega kilometra je kazalo vse OK, tudi planiran čas pod 4 ure. Po 37-tem km sem se koncentriral samo na to, da moram prelaufat do konca, ker tokrat pa res nisem prišel hodit. Zadnje kilometre se več na postajah z napitki nisem upal ustavit, ker več skoraj nisem mogel zalaufat. Na koncu sem vseeno zmagal. Čas okoli 4:22 je bil daleč od planiranega, vendar je moj prvi in se ga ne sramujem.
Takoj sem se zavedal problema. V treninge nisem vključil daljšega teka od 30 km. Takoj po maratonu sem začel z daljšimi teki - nič nas ne sme presenetiti. Sedaj, ko imam za seboj več ca 50 km treningov se je pojavil enak problem letos na CE - Logarska 75 km. Po ca 55 km mi je telo sporočilo, da dalj pa običajno nisva šla. Sicer pa je to že nova zgodba.
Zaključek: Saj bo šlo, le pravočasno razmišljanje in poznavanje problematike lahko prihrani kak grenek požirek suhe sline. Mogoče je pa še pomembneje kot grenka slina, da se izogneš morebitni poškodbi.
Pa SREČNO

[DuleKTKV]

Po mojem si kar "zrel" za maraton, če si tega želiš! Mogoče boš imel drug dan malo muskelfibra (zelo prav pride, če se za naslednji dan naročiš na masažo...), kakšnega rekordnega rezultata raje ne pričakuj, bo precej bolj prijetno laufat. Kot ostali ti priporočam, da uživaš v teku, morda prijetni družbi, opazovanju okolice... Imaš pa še čas, da opraviš kakšen daljši tek za preizkušnjo, pa naj ti ne bo težko dovolj počivati - tudi počitek je del treninga!

Jaz sem se lani priključil "zajcu", ki je tekel kot sem mislil, da bom tudi sam zmogel. Čeprav mu proti koncu nisem mogel več slediti, se mi zdi, da je bila to dobra poteza. Okrog "zajca" se namreč nabere gruča tekačev, ki se pogovarjajo, in če nimaš svoje družbe, lahko na ta način pozabiš na čas, ki tako hitreje mineva.
Tudi jaz sem bil zelo nervozen pred prvim maratonom, kot tudi pred prvim polmaratonom, ampak to spada zraven in je super, da je tako, ker je to doživetje, ki je za nas rekreativce, nekaj posebnega. In kot pravi Damijan: prvega ne pozabiš nikoli!

Želim ti čim več treme, neprespano noč pred maratonom, sproščen tek, spodoben čas, veliko dobrih občutkov, šprint v cilj in zadovoljstvo ob misli, da si zmogel nekaj res težkega

[Junc]

Jaz sem tudi malo v dilemi. Letos maraton da ali ne. Tekel sem kar dovolj, mam 1500 km, ampak, manjka mi tekov daljših razdalj. Tako 20 ali kaj več sem tekel, 30 pa ne. Sicer je pa moj namen dokazati sebi da zmorem. Nekako mi bo to kot zaključek mojega procesa iz "bajsa" v novega mene in bi s tem mojo 3 letno preobrazbo uradno zaključil.

Ne vem, mogoče se še premislim, vendar misli imam od lanskega polmaratona v tega usmerjene. Čas ni bistven, bo pa mučenje, to pričakujem.

[MihaPR]

En nasvet, odtečt maraton tako, da lahko potem naprej tečeš, ne da se ubadaš s poškodbami še naslednje pol leta.

[Vladek]

Ko prideš v cilj, se drži bolj levo, ker lahko mimogrede zgrešiš-- delijo pir

Pa poročaj, kako je bilo.
lp

[DuleKTKV]

Ko prideš v cilj, se drži bolj levo, ker lahko mimogrede zgrešiš-- delijo pir
lp

Kaj si rekel - pir, jaz sem pa tekel mimo in nič opazil

[Vladek]

Verjamem, da nisi nič opazil. Od treh kolegov sem samo jaz imel nos za pir. Hehehe (nekoliko zlobno)

lp