Zadnje novičke

[HanaMB]

Pozdravljeni!
Tisti, ki imate psa in z njim tečete - kako se to obnese? Teče kuža lepo ob nogi ali se spomni in zbezla kaj po svoje? Kako je ob srečanjih z drugimi psi? Je več veselja ali več težav (mislim za tekača)?
Zanima me tudi, kakšne sorte psov so primerne za jemanje zraven na teke tam okoli 10 km (pa po možnosti, da so sicer hišni stanovalci), pa na kake pohode v hribe.
Lp

[Sebi]

Moja "pikica" je vedno tekla z mano krajše razdalje. Sedaj brez problemov teče z mojo boljšo polovico daljše proge - tam do 20km. Je vedno pripeta, ker drugače pobegne. Nosi oprsnico, pripeta je na 8m fleksi. Tako, da ima vsaj malo svobode in lahko kaj povoha.

Ona daje tempo. Torej ne teče lepo ob nogi. Če je potrebno pa zna tudi to - ukaz poleg je treba ubogati.

Kakšne sorte psov lahko tečejo s tabo? Odvisno od psa in od tvojega tempa. Moja je mešanka, cca. 12 kg težka, pa teče brez problemov. Kakšno dogo, mastifa, čivavo, maltežana, itd. boš težko vzela s seboj na tak tek...

Kako se pa končajo srečanja z drugimi psi je pa odvisno od tega kako sta obadva socializirana. In je odvisno od primera do primera...

[vidkul]

žIVJO!
Jaz tečem s psom in je odvezana. Tako, da ona preteče še enkrat tolk kot jaz. Problemov še ni bilo, včasih jo moram malo poklicati, da pride bližje. Imam pa Madžarsko vižlo (ptičar).

lp vid

[tek_v_snegu]

Tek s psom...

Prvi problem je da to ne sme biti tek.
Najlepse je temu reci tura.
Tako da na kaksne teke bi ga ne imel.

Na turo pa ga je fajn vzeti da mu privoscis nekaj tistega obcutka svobode ki si jo pes zasluzi ce je ze prevzel to zelo veliko odgovornost da cloveku lastniku nudi se zadnjo vez z naravo.

Je pa super ko gres z njim na turo in ni nikje drugih psov ali ljudi in zamisli 6 ali vec ur si znjim v gibanju in ni potrebna nobena komanda poleg...
Edino v tem casu je treba paziti ko so mladici ( srnjad ) in ga imeti na obcutljivih tockah pripetega. Sicer pa bi svetoval da se nacrtno sola psa in da je vodnik pozoren na to kako se obnasa v gozdu. Ne zaradi drugih ampak zaradi gospodarja in psa samega...zaradi sproscenosti in takojsnega odzivanja na nepricakovane situaicje...

[katka]

vsekakor se mi zdi boljše, če je na začetku pes privezan - fleksi povodec se tu prav dobro obnese. jaz sem svojčas sprobala še eno finto, da sem si naredila kot ene naramnice (gurtna prekrižana v "osmičko" na hrbtu), na katere sem od spredaj, kjer sta trakova prišla skupaj, dala karabinček in gor (navaden) povodec in sem lepo laufala brez štrika v roki.

sicer pa se mi zdi boljše, če ima pes svobodo in laufa sam - če je le varno zanj in okolico. zato, ker ima drugačen princip teka, bolj "intervalni", se mi zdi, kot enakomeren. tako lahko skompenziraš razliko v moči in potrebi za laufanjem med malim in velikim psom. mali se ponavadi bolj drži tvoje špure, večji pa naredi še ekstra rundo.

poleti moraš pazit, da ne greš s psom teč v prehudo vročino.

[Sebi]

Poleg tega moraš paziti, da pes ne teče preveč po asfaltu. Lahko si namreč poškoduje blazinice in krempeljčke. Najboljša je taka varianta, kot jo opisuje "Tek v snegu". Pri nas na žalost ne pride v poštev, da bi bila psica odvezana, ker jo ob prvi priložnosti urno pobriše (beri: postavlja hitrostne rekorde). Pa ni edina. Poznam psico, ki jo je pobrisala pod vzpenjačo (v Mariboru) za fazanom. Našli so jo čez 2 dni v Lovrencu na Pohorju. Zato jaz raje ne tvegam...

Prav tako je treba dajati psu zadosti za piti (tudi med tekom). Vendar ne preveč, da ne pride do zasuka želodca (predvsem pri večjih pasmah).

[BO-JAN]

Hojla

Z menoj teče in hodi na ture 2 leti stara labradorka, obirava gozdne in trim poti okrog Kamnika tako da je v pretežni meri spuščena s povodca, uživa v vodi in raziskovanju najine poti. Če naletiva na divjad pokaže zanimanje, vendar na moje klicanje in ukaze se odzove in ne goni divjadi. Med tekom se večkrat tudi igrava, mogoče je tudi zaradi tega bolj pozorna na vodnika, kot na divjad. V bližini kmetij in drugih objektov jo privežem saj se je že zgodilo da se je domači pes zakadil proti nama. Tudi po asfaltu sva že tekla, tam je privezana.

LP Bojan

[še1PR]

S sedem-letno labradorko ČrnoPR se na teku ne razumeva najbolje. Ona pravi, da ima vedno poln inbox in mora prečekirati vsa sporočila, ki so ji jih pustili njeni štirinožni prijatelji. Potem jo moram čakat, klicat in se trga naveličam... Če jo privežem, se pa zna kot kak osel upreti na vse štiri in tek bojkotirati. Zato jo na tek vzamem s seboj le, ko sem na to dobro "psihično" pripravljena. (gotovo me bo pri tem podprla tudi Nta (najpočasnejši_pes.PRESS ); morda tudi miro, pa se ni upal povedati na glas ) Je dobro socializirana in z drugimi kosmatinci nima težav (podredisečivavi.PRESS ).

Drugače ČrnoPR zelo rada vzamem s seboj v hribe, ko ocenim, da mi to ne bo povzročalo logističnih težav npr. zajle, večja skupina ljudi... Gre odvezana.

[ZdravkoC]

Vedno, kadar grem od doma direktno v smeri Pohorja, gre psička LILI z menoj. Luškana mešanka, srednje rasti, prijazna in zapeljiva. V začetku sem jemal povodec s seboj, predvsem zaradi drugih, pa ga nisem uporabljal. Uboga na klic POLEG in sočasnim poploskavanjem z roko ob stegno. Na tej trasi je veliko sprehajalcev s psi vseh sort. Zaradi varnosti LILI vedno vnaprej glasno kličem LILI in POLEG, da dam priložnost tudi drugemu vodniku, da naju pravi čas opazi in sam ukrepa. Divjadi ne preganja, čeprav velikokrat srečava srne. Mirno teče mimo gosk, ki so ob najini poti. Problem so le psi, ki pri pohorskih hišah običajno niso pripeti in znajo fajn lajat. Nežna LILI se potuhne in prestrašena počaka, da jo pridem iskat in ob nogi pospremim ter ji dajem zavetje pred "neotesanci".
Tečeva 10 do 20 km po dvakrat na teden. Izredno se veseli vsakega športnega druženja. Večkrat jo vzamem tudi na ogrevalni krog 2,3 km po asfaltu, ob glavni cesti, saj lepo teče po pločniku in ne divja.
Res je pa tudi, da sem v prvem letu in nekaj porabil veliko časa, da sva se dresirala. Ona mene, jaz njo.
S to psičko sem pa res dobil tombolo.
Vsem še en "how how"

[jan_jan]

How, how,
tudi midva z labradorko Aiko jo pogostokrat mahneva skupaj na tek po pohorskih gričih okoli našega doma. Največkrat so to krajši, regeneracijski treningi, ki trajajo kakšno uro. Na tiste "taprave" treninge je namreč ne jemljem s seboj, ker se mi je večkrat sredi teka enostavno vlegla na tla in ni hotela naprej. Šele po prepričevanju in hvaljenju, ter obljubam, da bo doma dobila najboljšo kost, se me je usmilila in šla za mano. Ker mi je takrat kvarila trening, jo jemljem, kot sem že omenil, na lažje teke, težava pa je v tem, da jo moram sedaj doma najprej privezati na povodec in kakšen kilometer peljati na vrvici, drugače se po nekaj metrih obrne in zbeži nazaj v svoj pesjak. Kako pa naj ve, da sem si ta dan zamislil regeneracijski trening? Kasneje jo spustim in najprej teče spredaj, ovohava, markira, ko se utrudi, pa sledi mojemu tempu in nikoli se še ni zgodilo, da bi mi ušla. Sicer je mirne narave, kadar greva mimo hiš, kjer imajo pse, pa se bojazljivo skrije za mano, ko jo drugi psi ovohavajo in "pozdravljajo".
Lp jan_jan

[Olinad]

Na kratke teke in "ture" po gozdovih sta ponavadi poleg landseer El in pudlica Neli. Na daljših ali bolj obljudenih tekih in hribovskih turah pa samo večji El, ker se "ta mala" včasih odloči, da se ne gre več (čeprav je v odlični kondiciji). V "urbanem " okolju imam psa na vrvici (vsak bi ga moral imeti, ker se nekateri ljudje psov bojijo), zunaj pa ga spustim, ker se ne zmeni za divjad in je stalno ob meni.
Večkrat pa se mi je že zgodilo, da sem doživel napad drugega psa, ki je odvezan tekal naokoli. Lastnik mi je seveda zatrjeval, da do takrat še nikogar ni ugriznil in kako je sicer prijazen. Priznam, da sem takrat začel renčati jaz.
Lep pozdrav

[miro]

Tudi moj Asek je veliko tekal z menoj, včasih se mu ni dalo , kar mi je pokazal, pa sem ga odpeljal domov. Drugače pa tek s psom ni pravi trening , vsaj jaz ga nisem imel , saj sem kar precej časa izgubljal s kužem. Sva pa poiskusila trenirati cani cross, ker smo mislili v našem društvu Fido na Hrušici to vpeljati prvi v Sloveniji, pa se ni izšlo. Sedaj pa se več ali manj smo sprehajava na krajši relacijah.
Drugače pa sem že pred leti napisal, da sem videl v Parizu preteči kuža maraton, ki je bil v glavnem po asvaltu. Je bil kar "zvezda."
Alja, Črna je z menoj res lepo tekla, sem jo vseskozi vzpodbujal, na začetku sem se bal , kako bo, ko bova srečala druge pse , pa je bilo vse v redu. Črno mi lahko daš kadar koli za trening , njenega teka, saj sva se lepo ujela.
Toliko jaz.
Lp

[Sebi]

@ Miro: kje sta kupila opremo za cani cross? Sem že pri nas iskala kaj takega http://www.nmoa.org/Products/hiphugger.htm . Ker se mi zdi to za mojega malega atoma najboljša zadeva. Pa se niti v Evropi tega še ne dobi (bo treba čez lužo). Zato sem razmišljala o opremi za cani cross.

[lona]

Živjo,
tudi jaz tečem z mojo Luno na krajše in daljše teke. Na začetku sva se seveda morali naučit, kako to poteka, če je spuščena. Veliko nama je dala pasja šola, pa trening s psičko v naravi na kaj in kako kdaj reagira in kdaj moram jaz odreagirat. Dela je na začetku kar nekaj. Ampak sem pa zato nagrajena s super tekom skupaj s psom, kjer obe uživava. Ne skrbi me, vedno je v moji bližini, in tudi sama poskrbi, da me sledi.
Seveda, preden začneva tečt, pa si vzameva kakšnih 15 minut, da psica vse opravi, prevoha in podobno. Potem pa pretečeva od 5 pa tudi do 15 km. Večinoma po gozdu, včasih pa tudi krajše odseke po asfaltu.
Najboljše se mi zdi, ko sama pokaže, da je tempo včasih prehud zanjo in se v teku postavi pred mene in ona dirigira tempo. Takrat vem, da je že malo utrujena.
Jemljem jo tudi v hribe, kjer pač nekih hudih plezalskih vzponov ne moremo opraviti, je pa užitek gledat, kako smo vsi zadovoljni in uživamo v naravi. Vedno je spuščena. Mimo hiš in večjih skupin ljudi pa jo priprimem ali kar privežem, ker mi je jasno, da vsi pač niso navdušeni nad psom. Tako na teku kot v hribih.

vsem en super spomladanski pozdrav!

[DuleKTKV]

Tudi jaz tečem s svojim psom, mešancem z ogromno energije in želje po gibanju. Prav po njegovi zaslugi sem odkril veliko novih poti in spoznal kar nekaj prijaznih ljudi. Me je pa namočil tudi že v kake hude težave...

Ves čas teče nekaj metrov pred mano, če ga pokličem ali hočem da gre poleg me uboga. Sploh je zelo obvladljiv in ne gre nikamor daleč od mene. Za ljudi, najsi bodo kolesarji, tekači, otroci ali kdorkoli, se ne meni. Paziti moram le, kadar srečava kakšno psičko, takrat pozabi na vse, punce ima namreč zelo rad

Nevarni pa so kaki večji spuščeni psi od katerih je bil že nekajkrat napaden in se jih boji. Zdaj, ko že bolj ali manj poznam celo širšo in ožjo okolico, se nevarnim predelom raje ognem. Seveda pa se vedno lahko pripeti kaj nepredvidenega. Kadar je položaj nepredvidljiv ali ko srečam koga s privezanim psom, ga dam tudi jaz na povodec. Na morju ipd. ga imam na flexu. Vedno pa imam s sabo tudi vrečko za njegove kakce

Tako tečeva cca. 10 do 15km ali tudi več, če mi paše še pa ga pustim doma in grem naprej sam. Ravno tako, če hočem tečt kak "resen" trening tek, kajti drugače tečeva v njegovem tempu in to ni kak huda brzina, ker njemu se tek zaradi teka zdi popolnoma nepotreben, nujno se mu zdi le prevohat in prelulat vsak vogal. Ta hitra prestava pa se mu vklopi le, ko je treba pregnat kako mačko (to navado mi je uspelo kar dobro omejit , moram pa biti pozoren). Tako, da vzamem tak tek, kot fartlek pa je...

Kadar začnemo zjutraj pripravljati nahrbtnike ve, da gremo v hribe in postane strašno vznemirjen. Na takih pohodih izjemno uživa in tudi rad se vozi z avtom. Je pa treba na planinskih turah računati, da gostilničarji v "planinskih kočah" večinoma psov ne marajo, zato imam vedno s sabo malico tudi za psa in kadar mi blazno diši kaka jota s klobaso in pivo, vseeno ostanem zunaj, pojem svoj sendvič in si mislim, da če oni ne rabijo mojega denarja, rabim jaz njih še precej manj

Pes je res izjemno prijetna družba rekreativnemu tekaču in pa ljudem, ki nimajo dovolj volje, da bi se samo zaradi sebe premaknili izpred TVja. Našega smo kot mladiča dobili v zavetišču in je res sreča, da je ravno pravi, da me spremlja tudi na tekih.