No, bom pa se jaz svojo dooolgo zgodbo napisala, ker sem že kar dolgo na svet. Moje otroštvo s tekaškim ozaveščanjem sega v 70 leta na Ježico, kjer so se tudi začeli moji prvi teki. Takrat tekač ni bil ravno pogost. Bil pa je eden, ki je vztrajno hodil na teke za Savo, včasih s svojim kužetom bernardincem. Kuža ni bil preveč vnet za tek, tako je navadno svojega gospodarja samo pospremil in ga počakal pri Šternu. Jaz pa sem občudovala tega starejšega gospoda B.M. Da je vztrajal kljub neodobravajoči okolici, ki je bila takrat dosti hujša kot danes. Pa sem si mislila, če lahko on, bom pa tudi jaz. Tako sem začela pri 12 letih, kampanjsko. Tako, za hec. Sem šla na hipodrom in si rekla: če pretečem 3 kroge bom pisala kontrolko 5. Pa je šlo. Ko sem zdržema tekla 1 uro, in bi še kar, sem doma očeta vprašala. Kaj pa zdaj? No, pa sta mi z mamo povedala, kar je več je pa že noro - a bi bla rada kot tisti norci maratonci ? Ha !! Takrat se mi je že prižgalo. Res sem hotela biti kot tisti norci maratonci. A ves čas prepričana, da to jaz ne morem. Škoda, dragi ata, da nisi dočakal, da bi videl svojo norico maratonko. Malo so mi tudi v šoli pomagali, celo vabili naj treniram tek - prav za maraton ! Pa doma ni bilo ravno pravega navdušenja, meni se je zdelo tudi brez zveze, saj grem vendar kadarkoli lahko teči za Savo. Nekako tudi nisem bila nikoli nevemkako družaben tip. Zakaj bi pa tekla s hordo v gužvi, če lahko sama v miru. V življenju mi tek že ves čas zelo pomaga. Čez puberteto (takrat so žvenketale vžigalice v eni nogavici, v drugi pa se je skrival cigaret) sem hodila tečt (od 30 min do 1 ure), ob nastopu službe, potem s svojim Fricem, pa potem kdaj z otroki. A več in manj KAMPANJSKO, neredno, nikoli pozimi, prav rabila sem, da me nekdo zbrca v superge in brcne v rit - teci, ženska, teci, saj si to želiš !
In se je zgodilo. S Poletom. Februarja 2001. Zjutraj stopim iz vage. KRISTUS. Hlače s težavo zapnem. Izza pasu mi leze mehek špeh. Pujsa nemarna! Gnida lena, spravi se vendar spet mal tečt! Slabe volje odprem Delo z novo prilogo in poziv za prijavo tekaške ekipe za trening maratona. FATA MORGANA! Vsaj trikrat sem prebrala. Izpolnila naročilnico. Nemudoma. Poslala. In pozabila. Prišla je nova številka Poleta s srečnimi izžrebanci, mene ni bilo med njimi. O drek ! Saj sem vedla, še nikoli nisem nikjer nič zadela, razen kakšnih čistil. Naslednji teden v novi številki pa ponovno objava z izžrebanci in vabilo na srečanje. EVO MENE ! In se je začelo. Redni treningi in vse kar zdraven paše. Mogoče tudi opravičilo, pred samo seboj, da moram, da to ni izguba časa ali celo lenarjenje - hja veste, malo so mi pa le vcepili v podzavest, da sem imela slabo vest, kadar sem šla tečt. S Poletom sem to bolezen pozdravila. Udeležba na pravih tekmah! Navdušenje! Kako sem se motila. Biti del tega je nepozabno. Potem je padla noter vsa moja familija! Ne bi rada zvenela kot lajna, ampak: vsi odgovorni pri Poletu, veliki in mali, vidni in nevidni, hvala vam ! Če kdo zasluži nobelovo nagrado, jo prav gotovo oni. Kalčka in Benota pa za predsednika ! Kdor teče slabo ne misli !
Potem je prvo Poletovo leto minilo in bolj ali manj je bilo od posameznika odvisno, kako bo šlo naprej. Mogoče, je bilo to naslednje leto še bolj usodno, ker sem brez prisile vztrajala. Seveda z odobravanjem in sodelovanjem moža, brez tega bi bilo slabo, mogoče celo nemogoče. Maratona sigurno ne bi bilo. Potem sva opravila z njim - skupaj. JIh kar nekaj poznam, ko partner tega ne odobrava ali bolje ne razume. Škoda. Škoda za oba partnerja.
No, potem pa kar naenkrat TEKAŠKI FORUM. Hvala bogu! Novi kandidati za predsednika?
Kakorkoli - lepo je biti del tekaške srenje, ko naenkrat začutiš, da je tebi podobnih še veliko (pa spet ne preveč, kaj)
. Ko si pustiš pomagati in še bolje, ko lahko pomagaš drugim.
Sem kaj pomagala? Upam, če še nisem, pa še bom.
Pa da ne utrujam preveč, nimam namreč takšnih pisateljskih sposobnosti kot fotr. Ampak tečem pa zdaj brez zavor !
), pa a ste večkrat začel al enkrat za zmeri, pa če ste hotl s tekom kakšno hudo življenjsko obdobje prebrodit, pa kje ste dobil informacije (sploh 20 let nazaj).
sova mi je pa že bliži... 
