špelca napisal/-a:Preverjen recept in sicer kot je bilo rečeno že nekje zgoraj. Imam izkušnje z nemškimi ovčarji, zlatimi prinašalci ( tremi naenkrat) in mešanci.
Najboljše kar lahko narediš je, da se takoj ustaviš si čisto pri miru in psa gledaš direktno v oči. Že dolgo nazaj sem slišala, da to deluje in ko sem bila nekoč na tem,da so proti meni divjale tri velike rumene mrcine mi enostavno ni ostalo drugega kot, da preizkusim to. Trening gor ali dol ...trem po vsej verjetnosti ne bi ušla.
No, zgodilo se je da so vsi kar naenkrat postali nekam zmedeni in odkorakali nazaj proti lastnici, ki je na daleč vsa živčna zatrjevala, da nič nočejo. 
Špelca, to kar opisuješ sicer dela pri ne preveč dominantnih psih, to je pri takih, ki se radi delajo hude, čim pa jim pokažeš kdo je šef, so takoj čisto "sej je kul stari, no, sej grem" (in resnici na ljubo - večina je takih).
Žal pa to ni dobra obramba pred napadalnim ali dominantnim psom. V tem primeru (kaže zobe, ušesa so dol, rep raven, prihuljeno renči ali pa tudi ne) pa je najbolje se izogibati direktnemu pogledu v oči, se NE smehljati (kazanje zob je za psa znak napadalnosti) in veliko MEŽIKATI. Pa ne mislim flirtanje s psom, ampak enostavno zapiranje oči, saj je nepremično gledanje tudi znak dominantnosti.
Sama sem ljubiteljica teka IN psov, vendar se strinjam, da so lahko psi brez ustreznega nadzora "naporni". Jaz osebno imam več slabih izkušenj s tečnimi terierji, ki se zaganjajo v noge, lastniki pa mislijo, da so zgolj "srčkani". Pri tem pa ne pomislijo, kar bo z njihovim srčkom, če na njih pade 60 kg v naletu...

Torej, res nevarnega psa jaz še nisem srečala, pa tečem točno tam kjer se sprehaja največ pesjanarjev, pa tudi po vaških poteh sem dostikrat.
Pa še to. Pri meni največ rezultata obrodi avtoritativna drža, z roko pokažem nekam stran in rečem "PEJD DOMOU!" Še zmeri je delal
