Zadnje novičke

[mirc1]

Kot so že nekaj časa nazaj pisali o indijskem dečku ki preteče velike razdalje dnevno in je pri svojih mladih letih fenomen se isto godi na Kitajskem.Ali je to res tako velika želja otrok po teku da dnevno naredijo po 50km ali želja strašev da njihovi otroci uspejo?

Povezava:
http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=6&article_id=16070912091626107&cid=108&pgn=1

[kovit]

Kot so že nekaj časa nazaj pisali o indijskem dečku ki preteče velike razdalje dnevno in je pri svojih mladih letih fenomen se isto godi na Kitajskem.Ali je to res tako velika želja otrok po teku da dnevno naredijo po 50km ali želja strašev da njihovi otroci uspejo?

Povezava:
http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=6&article_id=16070912091626107&cid=108&pgn=1

Žalostno
Sicer se pa marsikaj podobno bolnega plete v glavah staršev tudi kje bližje nas.bom nehu .... mi gre na kozlanje.

[tek_v_snegu]

Postavi se malo v njihovo kožo.

Država se modernizira ( vprašanje èe razvija glede na ceno ekologije in
novih bolezni in panike stresa ) sto na uro.

Vedno veè je vzponov nekih posameznikov ne samo novopeèenih bogatašev, tudi odpiranje v športu sprožilo eksplozijo prej zatrtih talentov.

Želja po prodornosti ( vprašanje èe želja èe ne že panika )...po izboljšanju življenske situacije je verjetno nenormalna.

Pogledaš že pri nas ko otroke šibajo na tenis, nogomet pri letih ko bi bilo boljše da se igrajo , lovijo in skrivajo...
Tako pa je želja po malih zvezdah. In èeš manjši bo veèji bo adut, ki ga prinese v trening zaradi mladostnosti.

Kaj šele èe si to sceno projiciraš v agresivne Kitajske razmere kjer se trenutno še vse skupaj strmo spreminja. Saj vprašanje bo kdaj se bo ta scena izdušila...prvi znaki te panike se že kažejo ko eni opozarjajo na probleme, ki jih nosi ta panika ( okolje, invalidnost, premalo hrane, onesnaženje ). In šport je jasno del te panike. Saj je verjetno tudi sponozoriran od teh istiih tycoonov ki vodijo gospodarstvo. In prenašajo to agresivno razmišljanje v športni trening.

Tako, da ne vem èe bi se sploh kaj veljalo zmrdovati, ker je dokaj logièno. To da je logièno pa tudi diši po tem da bo kmalu prišlo do streznitve in utrujenosti.

Bi pa bila zanimiva špekulacija, da se uvedejo starostne omejitve za aktivni trening disciplin kot so recimo ekstremne vzdržljiovstne discipline
( saj so tukaj tveganja prepovedanih dodatkov in dehidracij za mlajše veliko veèja kot v ostalih športih - verjetno se bo po teh Olimijskih igrah marsikdo vprašal do kje ima še smisel šport kje pa se zaène šport zlorabljati - sicer že stara floskula - ampak kolikor poznamo Kitajce bodo na teh igrah res uporabili vse možnosti na meji zlorabe èloveških zmogljivosti - samo pogledaš kakšne nagrade obljubljajo nosilcem medalj - Za kitajske razmere pa tudi naše so lepe vsote ).

[klopotec]

Normalno je, da se to dogaja, ne bi pa bilo normalno, če se mi ne bi zmrdovali in bili družno proti temu. Mi tej Kitajki seveda ne bomo kaj dosti pomagali, ampak pritisk na otroke doživljamo vsak dan tudi pri nas. Na tekmi okoli Bukovniškega jezera sem videl enega prepotentnega, kaj prepotentnega, bolnega očeta, ki je letal okoli kot zmešan, ko je tekla njegova hčerka, otrok. In se je med drugim drl, daj teci, preko življenja pojdi. A si predstavljaš otroka, ki mu oče reče, razkiraj zdravje in življenje. Punčka pa je v nekem intrvjuju sama rekla, kako je bruhala pred neko tekmo in tako naprej, da ti ne pišem vsega. Je že to dovolj.

Pa tudi se ne strinjam, da je to prinesel razvoj Kitajske. Kitajci so znani po tem, da z otroki pričnejo zelo zgodaj in s prisilo. Tako so delali že pred desetletji, ko se še niso nič razvijali, s svojimi gimnastičarkami, z vadbami za akrobatiko v cirkusih pa za take štose. Lahko pa da bo ta razvoj, o katerem ti govoriš. stvar še pospešil.

Je pa tudi res, da ogromno otrok v letih te Kitajke, po 12 ur dela v tovarnah. In mogoče ta mala Kitajka celo manj trpi, kot njeni vrstniki v tovarnah. Mogoče bo na koncu od tega celo imela korist, njeni vrstniki pa nobene. Vse skupaj je en šmorn. Vendar to ne pomeni, da moramo to kar sprejeti.

[ton]

Klopotec: mislim, da bi ob onem tvojem primeru zadevo mirno predali policiji, saj gre evidentno za mučenje otrok.

Če prav razumem, v kolikor toliko pametnih atletskih šolah vse do 12., 13. leta niti še ne začnejo otrok usmerjati v posamezne panoge. Po drugi strani pa smo vsi napaljeni na razne Topolinote in podobna jetra, kjer še mlajši pamžki cele božje dni trenirajo na mrazu in se vozijo na smučišča...

Pred dolgimi leti so se strašno sporekali, potem pa je (če se prav spomnim) obveljalo, da v gimnastiki pod 15 leti punce nimajo kaj iskat na tekmah. Po mojem bi bilo enako pametno storiti pri vseh športih, tudi v fuzbalu (kjer imamo prave lige U10!) - in prav briga me, če je pri kakšnem idealna starost recimo 16.

[želva]

Pred dolgimi leti so se strašno sporekali, potem pa je (če se prav spomnim) obveljalo, da v gimnastiki pod 15 leti punce nimajo kaj iskat na tekmah. Po mojem bi bilo enako pametno storiti pri vseh športih, tudi v fuzbalu (kjer imamo prave lige U10!) - in prav briga me, če je pri kakšnem idealna starost recimo 16.

Tisto o 15 letih je veljalo za članska tekmovanja, seveda tekmujejo v mlajših kategorijah že prej.
Konkretno za fuzbal _ v kategoriji do 8 let trenira (v naši vasi) cel kup otrok (cca 15, podobno tudi do 9 let, do 10 nekaj manj, in potem vse manj, za kadete (več letnikov skupaj) pa jih že manjka za ekipo. Tako da pri 15 letih že mnogi nehajo in bi se jih bolj malo začelo ukvarjati s športom. Pri teh letih jih pa že večina poskusi alkohol, cigarete (tobak ali pa tudi kaj drugega). Če kot starši tega nočemo, se trudimo da se čim dlje ukvarjajo s športom, začeti pa morajo pred t.i. kritičnimi leti intenzivne pubertete, in v športu veljajo podobna pravila kot v šoli in življenju - potrebno je delati in se na tekmah tudi potruditi. Če starši pri tem otroke spodbujamo ne more to biti mučenje otrok, tekmovalnost je pri otrocih še bolj izrazita kot pri nas rekreativcih, pa tudi nam so tekmovanja (vsaj nekaterim) motivacija za tek
LP

[kovit]

Če kot starši tega nočemo, se trudimo da se čim dlje ukvarjajo s športom, začeti pa morajo pred t.i. kritičnimi leti intenzivne pubertete

Starši se trudimo da se čimdlje ukvarjajo s športom....ja sej ravno v tem je problem da jih pri 15 ih leti mine igrat fuzbal...ker ostanejo tisti fantje ki jim je šport v možganih, tisti fantje ki pa so igrali zato ker so tko hoteli starši so pa pač nehal, ker imajo takrat že mal svoje pameti in imajo pač dost športa... in če mislte da ga otroc ne bodo sral v puberteti zarad športa...ne vem, možno ...bojo pa sigurn prkrajšan za kakšno drugo življensko izkušnjo. ko se danes srečujem s športniki sošolci iz osnovne šole...jah mam občutek da so fuzbal špilal zato ker so tko hoteli starši....

[ton]

Meni je pa Želva dobro razsul argumente, RES je treba pogledati tudi z druge strani. Ampak a se recimo strinjamo vsaj, da do 15. leta ni posebne potrebe po kakih RESNIH ligah in tekmah, ki omogočajo ostrejšo selekcijo in s tem specializaciji in profesionalizem?
So recimo smučarski razred pa nogometni razred pa športni razred pa celo 'športna gimnazija' v naših srednjih šolah ustrezna rešitev? Prav dobro se spomnim 'groznega škandala', ko naš šolski sistem ni 'zmogel' pogojev za čudežnega dečka Boruta Semlerja, ki so nam ga potem 'ukradli' Hrvati, ki so tako selekcijo premogli, da je potem prestopil direkt v Bayern... pismu, ampak če gledamo nanj (kako da ga ni v državni? valda: poškodovan za pol leta) kot na takratnega 15-letnega fantka, ki že deset let namesto doma živi po nekih internatih... zakva?

[želva]

Starši smo nekako do 12 leta vzor otrokom. Če tečemo, bodo tudi sami poskusili teči. Kasneje se stveri obrnejo tako da npr. pri 14-ih nočejo delati tega, kar počno starši, in takrat je prepozno, da bi jih navduševali za šport, lahko jih navdušijo samo vrstniki, to pa bodo verjetno bolj adrenalinske variante.
Glede tekmovanj:
ocenjevanje v šoli se začne v 4 razredu - 9let. Tekmovanje iz matematike se začne v 1. razredu - 6 let. Če starši zahtevamo, da se otroci učijo in imajo dobre ocene (uradno merilo znanja) se nam zdi da opravljamo starševsko dolžnost. Pri telesni aktivnosti se mi ne zdi dosti drugače.
Sploh pa otroka komaj čakata, da gresta na trening ali tekmovanje, kar za učenje in domače naloge nikakor ne bi mogel trditi.

P.S. Glede smučanja: se vam je že kdaj zgodilo, da ste morali smučati dokler niso ustavili žičnic, ker vaš 10 letnik nikakor ni hotel prej nehati, vi pa ste imeli že vsega zadosti?
LP

[gera]

Ja, zanimiva tema, o kateri sem že velikokrat razmišljala. Predvsem zato, ker imava s partnerjem dve popolnoma različni zgodbi o tem - on je bil v mladih letih profesionalni športnik, ki je sicer dobil kar nekaj pokalov, a na račun tega, da je bil v to prisiljen s strani staršev. Če ni dobro odigral, je bil kaznovan, treninge je končal tako, da ni več mogel hoditi od izmučenosti itd. Takrat je mislil, da si to želi in se je trudil. Ko je padel v puberteto, športa ni več mogel videti, kratek čas je bil celo alkoholik. Po puberteti se je spet vrgel v šport, a druge vrste in brez resnih tekmovanj, čeprav mu je še ostal tekmovalni duh iz tistih časev. Sedaj ima tudi fizične posledice - recimo probleme s sklepi. Po drugi strani so mene starši premalo gnali v šport (in druge dejavnosti) in mi je včasih kar malo žal, da niso bili bolj strogi. Tudi jaz sem se med puberteto nehala ukvarjati s športom, a sem se potem spet vrnila. Mislim, da se pubertete ne da preprečiti in mogoče je tako tudi prav - da otrok malo zaživi. Ob pravem odnosu s starši pa je puberteta samo pozitivna izkušnja in se ne more sprevreči v kaj takega kot se je zgodilo njemu (alkoholizem...). Večina mojih vrstnikov se je vrnila k športu po puberteti. Mislim, da je puberteta del odraščanja in ker je takrat toliko drugih zanimivih stvari, te šport pač toliko ne zanima.
Torej, otroka je treba spodbujati v pravi meri in paziti, da ga ne silimo. Prav žalostno se mi zdi, ko mi moj prijatelj pravi, da si želi imeti otroka, ker upa, da bo nogometaš. Naj bo, kar si sam želi in ne, kar si želi njegov oče/mama.
Tisto o Kitajcih pa poznam, sem gledala kar nekaj oddaj na to temo in se mi zdi grozljivo. Včasih ne veš, kaj ima hujše posledice, delo v tovarni ali profesionalni šport. Nekje pač mora biti meja.

[incic]

Na tekmi okoli Bukovniškega jezera sem videl enega prepotentnega, kaj prepotentnega, bolnega očeta, ki je letal okoli kot zmešan, ko je tekla njegova hčerka, otrok. In se je med drugim drl, daj teci, preko življenja pojdi. A si predstavljaš otroka, ki mu oče reče, razkiraj zdravje in življenje. Punčka pa je v nekem intrvjuju sama rekla, kako je bruhala pred neko tekmo in tako naprej, da ti ne pišem vsega. Je že to dovolj.




Sam dobro poznam to deklico, ter pa vso njeno družino, ima še brata in sestro.
že lansko leto je tekla na teh tekmah in verjemite mi tudi mi smo se nad vsem potuhem zgražali nad tem kak jo oče forsira.
Letos je bol aktivno začela trenirati v atletskem klubu in se imam priložnost dosti pogovarjati z njo in pa njenimi starši.
kot prvo naj povem da je NOBEDEN OD STARŠEV NE SILI V TEK IN PA TRENING!!! Ona si sama želi teči in se sama pri žene do roba zmogljivosti. Trenira po planu kot ga imajo še 3 druge deklice!!!! In če jo kdo forsira se to sama. Ker se dostikrat zgodi da gre ona hitreje pa ko jo trener vpraša zakaj gre hitreje pravi da ji je to počasi. (staršev ni zraven)
No pa še bruhanje omenimo. Je bila ena čist brezvezna tekma kjer sploh ni nastopala v svoji disciplini. Pred mano sta ji oba starša govorila da je vseeno kak teče pa da naj uživa v teku. Ko pa se je šla ogrevat (z mano) je po 500m bruhala.... sem se po tistem kar dosti pogovarjal z njo zakaj bruha pa mi je sama povedala da ima tremo pa da si sama naredi tak pritisk. Bruhal je tudi en morj prijatelj katerega starši na tekmovanju in pa treningu niso videli!!

No pa za zaključek. Na bukovnici ste verjetno opazili da je zraven nje tekel en fant. takrat sem slučajno imel enakomeren tek in sem pač tekel z njo kr mi je njen tempo pasal. Oče je res hodo po progi pa tudi vzpodbujal jo je (kdo pa nebi svojega otroka) ampak to je le vzpodbuda katere vi mogoče niste vajeni.

ŠE ENKRAT PRAVIM DA SMO TUDI MI BILI MNENJA DA JO OČE FORSIRA.... DOKLER NISMO SPOZNALI CELE DRUŽINE. V TEM PRIMERU JAZ UPAM TRDITI DA SE TO NE DOGAJA!!!!

Je pa trn v peti marsikaterih tekačev in pa tekačic da jih 12 letna deklica prehiteva.... zato pa ni ona kriva ampak tekači sami.

Tudi za mene so imeli mnenje da me forsirajo na dolge teke ko sem pri 9ih letih odtekel 10km. Mama me ni pustula oče pa je le tolko pomagal da je mamo prepričal da imam zadosti km zasabo da pretečem tisto razdaljo

[incic]

Na tekmi okoli Bukovniškega jezera sem videl enega prepotentnega, kaj prepotentnega, bolnega očeta, ki je letal okoli kot zmešan, ko je tekla njegova hčerka, otrok. In se je med drugim drl, daj teci, preko življenja pojdi. A si predstavljaš otroka, ki mu oče reče, razkiraj zdravje in življenje. Punčka pa je v nekem intrvjuju sama rekla, kako je bruhala pred neko tekmo in tako naprej, da ti ne pišem vsega. Je že to dovolj.




Sam dobro poznam to deklico, ter pa vso njeno družino, ima še brata in sestro.
že lansko leto je tekla na teh tekmah in verjemite mi tudi mi smo se nad vsem potuhem zgražali nad tem kak jo oče forsira.
Letos je bol aktivno začela trenirati v atletskem klubu in se imam priložnost dosti pogovarjati z njo in pa njenimi starši.
kot prvo naj povem da je NOBEDEN OD STARŠEV NE SILI V TEK IN PA TRENING!!! Ona si sama želi teči in se sama pri žene do roba zmogljivosti. Trenira po planu kot ga imajo še 3 druge deklice!!!! In če jo kdo forsira se to sama. Ker se dostikrat zgodi da gre ona hitreje pa ko jo trener vpraša zakaj gre hitreje pravi da ji je to počasi. (staršev ni zraven)
No pa še bruhanje omenimo. Je bila ena čist brezvezna tekma kjer sploh ni nastopala v svoji disciplini. Pred mano sta ji oba starša govorila da je vseeno kak teče pa da naj uživa v teku. Ko pa se je šla ogrevat (z mano) je po 500m bruhala.... sem se po tistem kar dosti pogovarjal z njo zakaj bruha pa mi je sama povedala da ima tremo pa da si sama naredi tak pritisk. Bruhal je tudi en morj prijatelj katerega starši na tekmovanju in pa treningu niso videli!!

No pa za zaključek. Na bukovnici ste verjetno opazili da je zraven nje tekel en fant. takrat sem slučajno imel enakomeren tek in sem pač tekel z njo kr mi je njen tempo pasal. Oče je res hodo po progi pa tudi vzpodbujal jo je (kdo pa nebi svojega otroka) ampak to je le vzpodbuda katere vi mogoče niste vajeni.

ŠE ENKRAT PRAVIM DA SMO TUDI MI BILI MNENJA DA JO OČE FORSIRA.... DOKLER NISMO SPOZNALI CELE DRUŽINE. V TEM PRIMERU JAZ UPAM TRDITI DA SE TO NE DOGAJA!!!!

Je pa trn v peti marsikaterih tekačev in pa tekačic da jih 12 letna deklica prehiteva.... zato pa ni ona kriva ampak tekači sami.

Tudi za mene so imeli mnenje da me forsirajo na dolge teke ko sem pri 9ih letih odtekel 10km. Mama me ni pustula oče pa je le tolko pomagal da je mamo prepričal da imam zadosti km zasabo da pretečem tisto razdaljo [quote][/quote]

[klopotec]

Nisi me prepričal. Napisal sem to, kar sem videl. Čisto možno je, da deklica vse počne po svojih željah. O tem ne morem soditi, ker razmer ne poznam. Na teku v Bukovnici pa sem videl očeta, ki je letal okoli kot da ga podijo divji merjasci in se drl v prekmurščini "prek življenja idi". To veš kaj pomeni. In da to ni pritisk staršev na otroka, ki verjetno pri teh letih še nima želje iti prek življenja. Če pa ga ima, potem pa so starši tisti, ki bi mu morali povedati, da je zdravje in življenje bolj pomembno kot en tek (zmaga) v Bukovnici.

To je poanta tega kar sem želel povedati. Da pa je v otrocih želja po uspehu, da je v njih tekmovalnost, da je prav da se učijo reda, navajajo na telesne aktivnosti, o tem pa se z vsemi strinjam in česar nasprotnega nikoli nisem napisal. Prav je tudi, da starši otroke vzpodbujajo, da navijajo zanje, tisto v Bukovnici pa je bilo čisto nekaj drugega. In tisto ni bilo dobro.

[incic]

očče je res malo bolj temperamenten pa vem kaj se vse dere na tekmah.

Jaz sem samo mislo povedat da to ni nobena zloraba prisila ali kaj podobnega. (vsaj v tem primeru ne)

res bi bilo bolje če sploh nebi tekla teh daljših tekov in da je starši nebi pustili. Ampak vem ker sem bil sam isti in sem hodo po dolgih tekih dokler sem se počutil tam dobro in mi je bila prioriteta preteči tistih 10km. Ko pa sem začutil da me to preveč izčrpava pa sem se posvetil krajšim tekom.

Pa še vesela novica za vse tiste ki jih nisem prepričal in se njim to zdi zloraba... drugo leto se bo tudi ona bolj posvetila krajšim tekom...

[klopotec]

Incic, mnogo športnih uspehov ti želim.