Zadnje novičke

[tae]

Ko sem se začel ukvarjati s tekom, sem seveda tako, kot večina nas vseh na veliko prebiral vse o teku in povezavah z njim. Pa vendar imam sedaj občutek, da sploh še ne vem vsega, oziroma ne dovolj natančno. Zato sem vso literaturo začel prebirati ponovno, bolj podrobno in bolj natančno, kjer bom vsako malenkost skušal udejanjiti tudi v praksi. Moje znanje lahko primerjam z gradnjo hiše; trenutno stanje mojega znanja je podobno postavljeni hiši. Vendar pa je hiša prazna in jo je potrebno še opremiti, določiti vrsto parketa, kakšne ploščice, pohištvo ipd. To je moje manjkajoče znanje, se pravi tiste malenkosti, ki zapolnijo celoto. Zdi se mi, da pri vseh zadevah drži sledeči pregovor: KO ŽE VELIKO VEŠ, ŠELE SPOZNAŠ DA NIČ NE VEŠ.

Da odgovorim na svoje lastno vprašanje. Mene moje trenutno znanje o teku "obremenjuje" (ne dobesedno), ampak razmišljam o tem, ker me moti, da ne vem vse dovolj natančno. Včasih sem mislil, da vem veliko o teku, počutil sem se "oboroženega" z znanjem, čeprav sem v resnici vedel veliko manj, kot sedaj.

Upam, da nisem preveč zakompliciral. Konkurenca Venclju v razmišlajočih temah.

[tae]

Še nekaj sem se spomnil. Zakaj je v naslovu beseda "oborožuje" in ne npr. dopolnjuje. Če razmišljamo naprej in smo dopolnjeni ali pa oboroženi, si jaz pod slednjo bolj predstavljam kot oboroženi z znanjem in zato varni, polni znanja in s tem poznanja poti do željenega ciljnega uspeha.

[ton]

Spoštujem tvoj metodični pristop, Tae, ampak tek ima to srečno okoliščino, da ga brez velike študioznosti hitro obvlada vsakdo - in to mu daje tisto univerzalnost in družabnost, ki pa se zdi meni najlepša pri tej dejavnosti. S tem hočem reči, da ga bistveno raje gledam 'filozofično' (celo čustveno) kot 'tehnično', s tem pa nič manj ne spoštujem tvojega prostopa. Hough!

[luzr]

Zaenkrat samo to: http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?t=3667
----------------------------------------------------------
Moje mnenje:
Eno je teoretični pristop in udejanjanje v praksi. To je princip "šolskega" treninga, ko žal drugi mislijo namesto nas.
Drugo je prisluhniti lastnemu telesu in teči po posluhu. Telo se pogovarja z nami, čeprav potihem. Ko kriči, takrat se oglasi bolečina v nas in potem iščemo tolažbe in izgovorov.

Idealna je kombinacija obojega. Le čas je težje najti za študij literature in udejanjanje v praksi, se nam zdi.
Zato moja zanikrnost tako počasi napreduje. Vse, tudi napake, poskušam na sebi in se s tem mnogo naučim. Zato tudi samozavestno tu pametujem.
Žal pa traja tako mnogo dlje.

@tae: Moja hiša ima streho, majave zidove in uborne temelje v močvirju zahrbntega poglavja imenovanega telovadba.

Znanje imam in ga uporabljam dokler ne pretiravam. Potem začnem nagonsko dihati, mahati z rokami in premikati noge.
To ima malo zveze s tekom v čistem pomenu besede. Atletom bi šlo na bruhanje, če bi me videli.
V takem pomaga zmanjšanje in ne povečevanje tempa in stalno razmišljanje in ponavljanje. Kako postavimo par nog, kako delamo z rokami, kako dihamo. Nadzorovati moramo svoje telo, ne pa brezglavo begati z mislimi.
Zelo podobno je pri borilnih veščinah, če se ne motim.

Ko je človek utrujen šlampasto teče. Od tu do bolečin je le še korak. Dva dni čutim rahle posledice torkovega teka; včeraj koleno, danes malo v glavi, v očesu.Res je tudi da sem opravljal težja in hrupna fizična dela.

[vencelj]

Lep pozdrav, tae!
Ko v postavljeni hiši pride na vrsto notranja oprema, se vedno znova pričnejo pojavljati vprašanja: zakaj tole nismo naredili tako..., če bi tale stena stala za 12 cm v levo..., tole si je pa arhitekt res bedasto zamislil..., tale kot je zaprt, kako to rešiti..., itd. Pojavi se spet kup problemov in večina jih je že rekla: če bi še enkrat delal hišo, bi zastavil vse skupaj popolnoma drugače. Na napakah se učimo, te pa velikokrat ugotovimo šele potem, ko je že prepozno.
Podobno je s treniranjem. Vrstijo se leta novih pristopov treniranja, ki jim sledijo bolj ali manj uspešne sezone, te pa so vedno odraz predhodnega dela. Pomembnih je več dejavnikov, eden je količina, drugi kvaliteta...slednja je velikokrat pomembnejša od prve, ampak vsaka ob svojem času. Tudi če prebiraš literaturo, tam najdeš veliko zelo različnih mnenj o treniranju, celo nasprotujočih. Kdo ima prav?
Bržkone vsi. Posamezniki smo si pač tako različni, da je nemogoče določiti univerzalni program treniranja. Eno je individuum, sledijo pa specifike športa (razdalje, zvrst teka- ravnina, gorski...).
Vsak zase mora vedeti, kaj je njegov cilj, ter ugotoviti, kje so točke, ki ga najbolj ovirajo na poti, da ga doseže. Z več dela na tistem področju pride do napredka.
Zase vem, da sem slab v klancih in že kar lep čas tehtam: sploh še teči klance ali samo še ravnino? Rad se pa udeležujem GM40 in SAM-a, tam so tudi klanci. Ali pa Gorenjskega pokala, tam je tudi kar nekaj gorskih tekov. Torej mi bolj kaže na to, da je dobro več trenirati klance, čeprav mi ne "pašejo". Pa naprej: če veliko tečeš v klanec, izgubljaš hitrost! Kaj naj sedaj storim? Še ne vem!
Edino, kar vem po vseh letih tekanja, po vsej prebrani literaturi...je, da kristalno jasnih odgovorov ni, da stvari nikoli niso črno- bele,da se pač stalno moramo nekaj prilagajati...
da sem že čez glavo dovolj dolgovezil, da se kaj kmalu vidimo še na kakem teku in da je sedaj res dovolj smetenja
lp, vencelj

[vencelj]

Aha, da se vrnem k osnovnemu vprašanju. S prebiranjem tekaške literature (čeprav je bil to v glavnem le Vrhunski dosežek 4 leta) sem izvedel marsikaj koristnega (teorija!), zaradi vrste različnih, iz številke v številko vrstečih se pogledov na teorijo treniranja ter velikokrat tudi pre- strokovnih člankov sem se sčasoma znašel v slepi ulici, rešitev pa našel v odpovedi VD.
Znanje v pravi meri oborožuje, v pretirani pa že obremenjuje. Kje je meja za "pretiranost"? Samo na eno teorijo se ne moreš opreti, če jih je več, spet ne veš, kaj je prav, kaj početi . Tae, nč bat, nisi zakompliciral. Trening je sam po sebi lahko zelo zakompliciran, lahko pa tudi hudo enostaven. Odvisno je od nas samih- kakršnega naredimo!
lp, vencelj

[Mija]

Moje mnenje je podobno Vencljevemu; dobro je vedeti dovolj, da zaradi nepravilnega teka ne stakneš kake poškodbe in da uspeš še vedno napredovati, vse ostalo pa je stvar odločitve. Tisti, ki se želijo po načinu treninga približati profesionalcem, bodo upoštevali vse "kamenčke v mozaiku" in bodo do potankosti naštudirali ves trenažni proces, medtem ko tisti ostali (med katerimi sem tudi sama ), katerim nam je tek le užitek in nimamo nekih tekmovalnih ambicij, preberemo le tu in tam kaj poučnega in nam tekaško znanje niti ne more predstavljati bremena.

Sem pa na čistem začetku, ko o teku nisem vedela skoraj nič, prebirala literaturo, pri čemer sem naletela na teme, ki se nanašajo na treninge za vrhunske tekače in o čemer sem nato spraševala svojega moža in njegovega prijatelja, ki sta bila svoj čas izjemno dobra atleta in ki zelo veliko vesta o procesu treninga. Oba sta mi dala večkrat vedeti, da je za rekreativca boljše, če se preveč ne poglablja v podrobnosti, ki so pomembne za vrhunske dosežke, pač pa da je boljše, če sicer delaš sistematično, vendar pa predvsem poslušaš svoje telo
In od tekrat se zelo držim tega načela - sicer kar se da veliko prebrati, nato pa selekcionirati, kaj pride v poštev za moj način treninga.

Lp, Mija

[Andraz]

Sicer nimam iskušenj iz atletskih treningov (pač košarka in gorsko kolesarstvo) in sem vedno znova pred problemom, ko si pač dam cilj in ga poskušam doseči, problem je v stalnosti (po prireditvi mi mal pade dol) in predvsem v izbiri treninga (kolk teka, kakšen tek, vaje za moč, raztegljivost in kako to časovno idealno razporedit)!
Vidim, da ste pač pretekli že veliko km, poti, let.... pa ne razumem kako lahko rečete, poslušaj telo, jest po pravici ne vem, kaj mi telo govori, no pravzaprav se mi skoraj nonstop zdi, da mi govori nehaj, počivaj, odnehaj...
ampak pač to tko ne gre.... literaturo (dnevnik tekkača 1., 2., in 3. del) sem si nabral in jo bom zdej zdej naskočil in si z vsem pridobljenim znanjem sestavil trening 3-4x tedensko!!!
Potem je tu še prehrana, kaj jeste, kako, uporabljate recepte iz kuharic iz interneta je kak res dobra stran, mogoče kakšna pomoč okoli tega??!!!

ok večinoma sama vprašanja....

Lep pozdrav
a.

[mediterano]

jaz bi včasih rekel, da me občasno to znanje tudi obremenjuje, saj se čestokrat zasekiram zaradi kakšnih malenkosti ki ne štimajo in se s tem potem obremenjujem, v bistvu pa mogoče sploh niso tako pomembne.

[pajo]

Sam sem začel letos teči brez vsakega znanja o teku takem in drugačnem. Pa potem sam počasi začneš ugotavljati kaj ti paše, kdaj ti tek odgovarja in podobno. Najbolje vsaj za mene je bilo ko sem že nekaj časa tekel, da sem se udeležil kakšnega teka. In po vsakem teku sem vedel nekaj novega kar še tek nazaj nisem. Tako, da sem letos nabral nekaj koristnih izkušenj za moje vrste teka mi je pa veliko v pomoč tale forum in pa Polet vsaki četrtek. Nisem na vašem nivoju nikoli ne bom pa nisem prav nič obremenjen s tem.

[ZdravkoC]

Analogija: Prav gotovo te znanje cestno prometnih predpisov obremenjuje. A lahko danes živiš brez tega znanja v teh krajih?
Obremenjuje me protikadilski zakon, ker je neumen.
Vsa znanja so koristna. Kdorkoli se s čim ukvarja, ga znanje o tem ne more obremenjevat, temveč mu le koristi. Včasih je dovolj, da veš kaj je pravilno in se tako zavedaš, kaj delaš zavestno narobe.

[klopotec]

kadilski zakon obremenjuje nekadilca?

[ŽULJ]

Obremenjuješ se lahko samo sam. Gre za stvar odločitve.

Znanje pa je vedno moč.

[miro]

Vsako "vedenje"ti lahko samo koristi, saj ni treba , da te obremenjuje, se pač seznaniš s stvarmi in če niso zate jih zanemariš.
Jaz sem kot začetnik kupi knjigo prof. Pence, jo prebral in niti dobro razumel , kar sem spoznal šele nekaj let kasneje, ko sem jo ponovno pričel prebirati in spoznaval , kaj je avtor s ploh hotel povedati, kar nekaj časa sem jo potem še imel na nočni omarici in si pred spanjem prebiral poglavja, tre se vsakič "naučil nekaj novega čeprav sem mogoče poglavje prebral že četrtič - mogoče sem malo bolj "trde" glave, da sem tolikokrat prebiral poglavja.
Drugače pa sem prebral kar veliko knjig o "treniranju", ter ostalih publikacij, pa mi verjetno nič ne škodi, ker se s tem ne obremenjujem preveč.
Toliko moje skromno mneje!

O tem kaj je neumno in kaj ne, ne bom sodil!

Lp
Miro

[tae]

Miro, oba vsaj malo poznava borilne veščine. Na začetku se učiš določene tehnike. Vendar, ko se načeloma že vse naučiš, se vrneš na začetek in začneš naučeno "piliti" (izpopolnjevati, preučevati, dojemati drugače, natančno popravljati vsak malenkosten gib).

Mislim, da je pri teku podobno. Miro tudi jaz sedaj prebiram literaturo, ki sem jo že prebral, vendar jo sedaj dojemam drugače. Mogoče sem si zbral napačen naslov z besedo "obremenjuje" (enostavno nisem našel bolj primernega), vendar o tem razmišljam in mi ni vse kristalno jasno, čeprav sem včasih mislil, da vse to vem. Postavljajo se mi namreč vprašanja, ki so za marsikoga popolnoma brez vezna in brez pravega pomena, zato o njih razmišljam (dokler ni pravega odgovora, se torej do neke mere obremenjujem).