
Tek na Šmarno goro je potrdil, da je to osrednja gorsko tekaška prireditev v Sloveniji, pa tudi širše ni veliko takih.

Izjemno divje razmere, ko je voda iskala pot z Grmade in Gore v številnih potočkih in razraslih hudournikih, ko je bilo blata na pretek, nas je 135 prišlo do cilja daljše proge (tudi 55 tujcev). Proga je bila atraktivna, kot so že predhodniki povedali, izzivala je tisto prvinsko v nas, bili smo skoz in skoz mokri, pa vendar v teh ekstremnih razmerah ni bilo videti potolčenih tekačev. Tudi Brankova poškodba je bila takšne narave, da bi se lahko zgodila tudi v precej bolj suhih razmerah.

Proga je bila tokrat odlično označena, kar je bilo morda ključno. Kajti v tem vremenu bi bilo dodatno vzganjati orientacijo, vendarle lahko kaplja čez rob.

Vsi vemo, da je organizirati tekmo in biti udeleženec le-te v idealnih vremenskih razmerah relativno enostavno. V ekstremnih pa vsekajo ven še drugi vidiki, zato se do neke mere strinkjam z ZZ-topko, ko ugotavlja, da je bilo v cilju glede na množico udeležencev in spremljevalcev kar težko najti kotiček, kjer ne bi močilo in pihalo. Vendar pa vem, da je glede tega na vrhu Šmarne gore dejansko prostorski problem. In vem, da bodo v prihodnje organizatorji tudi na to vprašanje iskali najboljši možni odgovor.

Vseeno pa to prav v ničemer ne vpliva na mojo oceno, da je bil tokrat privilegij biti udeleženec te veličastne dirke, ko se je narava razbohotila z dežjem, mi pa smo lahko po svojih močeh odplesali ples mokrote, potočkov in blata.

Vse pohvale organizatorjem na čelu s Tomom Šarfom, ki je spravil skupaj ob vseh naših najboljših tekačih še kopico odličnih tujcev iz Poljske, Anglije, Češke, Italije, Francije, Škotske, Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Španije. Pa še statistična zanimivost. V cilju sta bila tudi 2 predstavnika Švice, ki sta odnesla zadnji mesti med moškimi in ženskami.

Čestitke našim Mateji Kosovelj, Luciji Krkoč, Daneji Grandovec, Mateji Šušteršič, Mitji Kosovelju, Sebastjanu Zarniku, Simonu Aliču in Boštjanu Kozanu, ki so v zelo kvalitetni mednarodni zasedbi odlično tekmovali. Še posebej pa sta, kot že vso sezono, ponovno blestela Mitja in Mateja.

Mnogo nas je, ki bomo na to dirko z veseljem prihajali tudi v prihodnje.

Branko ti pa lepo okrevaj in mimogrede pridno navijaj za nas, ki se bomo podili na bližnjem 12. Ljubljanskem maratonu.
LP Peter