- 08 Feb 2008, 17:01
#117874
V to temo napišite svoje vtise vsi tisti, ki ste tekli danes v Vrbo Prešernu v spomin.
Moj tek:
Že lansko leto me je zelo mikalo, da bi po tekaško počastil smrt dr. Franceta Prešerna. Ja- Prešernovo smrt- pa čeprav se to tako protislovno sliši, ampak Slovenci 8. februarja praznujemo njegov dan. To bi si lahko mogoče razlagali s tem, da je ob smrti bil Prešern eden najboljših Evropskih romantikov. Ob rojstvu 3. decembra 1800, pa je bil le "France". Ampak življenje ga je peljalo čez mnogo težavnih padcev in ovinkov, ki so njegovo ranljivo in krhko dušo spremenile v stroj za najbolj genialne ideje tistega časa ter s tem najvišjo Evropsko poezijo.
No to zimo sem pa pridno treniral in si prigaral potrebo kondicijo za tek do Vrbe. Nič več me ne more ustaviti! Niti vreme ne, ki bo že skoraj majsko toplo in sončno. Prešernov dan je pa seveda šole in dela prost dan. Avtocestno gradbišče bo spet moja tekaška pista.
Okoli dvanajste odrinem z Ljubna in zakorakam prek viaduktov Ljubno in Peračica ter vmesnega predora Ljubno. In že je pred mano nič drugega, kot ena sama ravnina celih 11 km do Vrbe. Imam občutek da bi lahko enostavno zaprl oči in preprosto užival in si mogoče za vzpodbudo mrmral kakšen Prešernov verz. Pa me zmoti močan karavaški fen, ki mi pritiska v prsi.. Trak čez ušesa in spet gasa. No pa ne tečem na polno. Ob taki priložnosti in ob takem vremenu že ne. Raje poskušam foto dokumentirati vsak odsek bodoče avtoceste. Dnevi so počasi šteti taki uporabi avtoceste. Viadukta Dobruša in Zgoša me popeljeta čez dve razgledni soteski in že sem na avtocestnem izvozu za Radovljico. Od tu naprej lahko tudi z lastnimi nogami preskusim asfaltno podlago po kateri se bodo čez nekaj mesecev vile črede pločevine. Hitra je - noro hitra je! Skorajda ne morem verjeti da tako hitro napredujem.
Edino ena stvar me zmoti. Zaradi zahtev nepotrpežljivih Radovljičanov je cesta vkopana nekaj metrov v podlago in obdana z nasipom. Ta slednji, pa zastira pogled na naše lepe gore in naravo. Mar niso naravne lepote ravno tista stvar, zaradi katere imamo pred drugimi potezo prednosti? Sedaj bomo pa to skrili. Tujce, za katere bolj ali manj gradimo te ceste, bodo enostavno odpeljali mimo, kot da se vozijo skozi enolično puščavo. Domačini pa se bomo itak še naprej vozili daleč naokoli po uničenih cestah, da nam ne bo treba plačevati cestnine.
Že sem pri izvozu za Lesce in Bled. Še kilometer in avtoceste je konec. Vse več in več ljudi je opaziti. Vsi pa s prazničnem razpoloženjem korakajo v eno in isto smer proti (H)Ribčevi hiši (rojstna hiša Prešerna) v Vrbi. Ljudje se že terejo drug ob drugem, pa še vedno prihajajo novi in novi. Vrba je kar premajhna vas za tako velik praznik. Ljudje se celo psotalvjajo v vrsto za vstop v Prešernovo hišo, a meni se ne ljubi drenjati. Vesel sem že, da sem eden izmed mnogih tekačev, ki so na ta način poklonili Prešernu.
Ker se nisem skorajda nič utrudil zaradi teka po brezhibno ravni cesti in sem mogoče kdaj moral preskočiti le kak kamen, sem se odločil turo še malce podaljšati. Se mogoče še spomnite, da sem pred kratkim dejal, da bi bilo pot na Sv. Lovrenca zanimivo preteči? Ni je boljše priložnosti, kot da to uresničim danes. Med Vrbo in Zabreznico srečam dober ducat tekačev (Tržiških strel) z županom Tržiča načelu, ki so pritekli seveda s Tržiča. Mehke planinske trate me zamikajo in že sem na traviščih nas Zabreznico. Še nekaj strmih stopnic in že pozvonim na cerkveni zvon v svoj nov tekaški uspeh. Z Ljubna na sveti Lovrenc sem pritekel v eni uri in 42 minutah. Še na zemljevidu ne zgleda, da je ta idilična cerkvica tako blizu! Razgled je seveda fenomenalen. Modra voda jezera Blejskega, se lesketa v sončnih žarkih med tem, ko se na debelo zasneženi Julijci kopajo v soncu. Pod mano pa je Dežela, danes res Prešernova.
Sestopim nazaj po stopnicah, potem pa z največjo lahkoto in skorajda s poskoki pretečem travnato prečnico do vodnega stolpa. Skozi tunel in že sem pri akumulacijskem jezeru v Završnici. Sploh ne utrujen od dveh ur teka, zgolj vesel, da sem tako dobro izkoristil ta sončen dan.
ŠE FOTOGALERIJA:
Moj tek:
Že lansko leto me je zelo mikalo, da bi po tekaško počastil smrt dr. Franceta Prešerna. Ja- Prešernovo smrt- pa čeprav se to tako protislovno sliši, ampak Slovenci 8. februarja praznujemo njegov dan. To bi si lahko mogoče razlagali s tem, da je ob smrti bil Prešern eden najboljših Evropskih romantikov. Ob rojstvu 3. decembra 1800, pa je bil le "France". Ampak življenje ga je peljalo čez mnogo težavnih padcev in ovinkov, ki so njegovo ranljivo in krhko dušo spremenile v stroj za najbolj genialne ideje tistega časa ter s tem najvišjo Evropsko poezijo.
No to zimo sem pa pridno treniral in si prigaral potrebo kondicijo za tek do Vrbe. Nič več me ne more ustaviti! Niti vreme ne, ki bo že skoraj majsko toplo in sončno. Prešernov dan je pa seveda šole in dela prost dan. Avtocestno gradbišče bo spet moja tekaška pista.
Okoli dvanajste odrinem z Ljubna in zakorakam prek viaduktov Ljubno in Peračica ter vmesnega predora Ljubno. In že je pred mano nič drugega, kot ena sama ravnina celih 11 km do Vrbe. Imam občutek da bi lahko enostavno zaprl oči in preprosto užival in si mogoče za vzpodbudo mrmral kakšen Prešernov verz. Pa me zmoti močan karavaški fen, ki mi pritiska v prsi.. Trak čez ušesa in spet gasa. No pa ne tečem na polno. Ob taki priložnosti in ob takem vremenu že ne. Raje poskušam foto dokumentirati vsak odsek bodoče avtoceste. Dnevi so počasi šteti taki uporabi avtoceste. Viadukta Dobruša in Zgoša me popeljeta čez dve razgledni soteski in že sem na avtocestnem izvozu za Radovljico. Od tu naprej lahko tudi z lastnimi nogami preskusim asfaltno podlago po kateri se bodo čez nekaj mesecev vile črede pločevine. Hitra je - noro hitra je! Skorajda ne morem verjeti da tako hitro napredujem.
Edino ena stvar me zmoti. Zaradi zahtev nepotrpežljivih Radovljičanov je cesta vkopana nekaj metrov v podlago in obdana z nasipom. Ta slednji, pa zastira pogled na naše lepe gore in naravo. Mar niso naravne lepote ravno tista stvar, zaradi katere imamo pred drugimi potezo prednosti? Sedaj bomo pa to skrili. Tujce, za katere bolj ali manj gradimo te ceste, bodo enostavno odpeljali mimo, kot da se vozijo skozi enolično puščavo. Domačini pa se bomo itak še naprej vozili daleč naokoli po uničenih cestah, da nam ne bo treba plačevati cestnine.
Že sem pri izvozu za Lesce in Bled. Še kilometer in avtoceste je konec. Vse več in več ljudi je opaziti. Vsi pa s prazničnem razpoloženjem korakajo v eno in isto smer proti (H)Ribčevi hiši (rojstna hiša Prešerna) v Vrbi. Ljudje se že terejo drug ob drugem, pa še vedno prihajajo novi in novi. Vrba je kar premajhna vas za tako velik praznik. Ljudje se celo psotalvjajo v vrsto za vstop v Prešernovo hišo, a meni se ne ljubi drenjati. Vesel sem že, da sem eden izmed mnogih tekačev, ki so na ta način poklonili Prešernu.
Ker se nisem skorajda nič utrudil zaradi teka po brezhibno ravni cesti in sem mogoče kdaj moral preskočiti le kak kamen, sem se odločil turo še malce podaljšati. Se mogoče še spomnite, da sem pred kratkim dejal, da bi bilo pot na Sv. Lovrenca zanimivo preteči? Ni je boljše priložnosti, kot da to uresničim danes. Med Vrbo in Zabreznico srečam dober ducat tekačev (Tržiških strel) z županom Tržiča načelu, ki so pritekli seveda s Tržiča. Mehke planinske trate me zamikajo in že sem na traviščih nas Zabreznico. Še nekaj strmih stopnic in že pozvonim na cerkveni zvon v svoj nov tekaški uspeh. Z Ljubna na sveti Lovrenc sem pritekel v eni uri in 42 minutah. Še na zemljevidu ne zgleda, da je ta idilična cerkvica tako blizu! Razgled je seveda fenomenalen. Modra voda jezera Blejskega, se lesketa v sončnih žarkih med tem, ko se na debelo zasneženi Julijci kopajo v soncu. Pod mano pa je Dežela, danes res Prešernova.
Sestopim nazaj po stopnicah, potem pa z največjo lahkoto in skorajda s poskoki pretečem travnato prečnico do vodnega stolpa. Skozi tunel in že sem pri akumulacijskem jezeru v Završnici. Sploh ne utrujen od dveh ur teka, zgolj vesel, da sem tako dobro izkoristil ta sončen dan.
ŠE FOTOGALERIJA:
Nazadnje spremenil Bojan Ambrožič, dne 27 Feb 2008, 10:54, skupaj popravljeno 1 krat.
krasen tek za trening, slabih 27 km, s posebno simboliko ob kulturnem prazniku;
