- 20 Jun 2004, 22:07
#12572
Bela Krajina v barvah
Prave kolobocije so bile s temi datumi, kakor smo TFjovci že sami ugotovili. Tek je bil 19. in ne 12. Junija, kot je pisalo na www.belakrajina.com . O tem sem se pogovarjal z Bojanom Lozarjem, organizatorjem Jurjevega teka. Klical je večkrat in prosil, da se to spremeni. Pet minut dela in vse bi bilo super. Tako so prejšnjo soboto prišli dezinformirani tekači in bili razočarani.
Ta "prava" sobota pa je bila res posebna in Bela Krajina se je spet pokazala v svojih najlepših barvah. Da bi razumeli kaj govorim, bi moral pisati kot Fotr in slikati kot dpop ampak potrudil se bom, pa bomo videli kako mi bo uspelo.
Torej Bela Kraina je nekaj posebnega. Ste že slišali to govorico? Kakšno prekrasno narečje je to! Ti ljudje pojejo, ko govorijo. Razvlačijo kot Lale iz Banata in imajo na stotine "svojih" besed. (Ve kdo kaj pomeni "bale"?) Ko prideš na obisk te ne sprašujejo kaj preveč, takoj dobiš "glaž" in vino. In vino… saj ne rabim razlagati o metliški črnini in modri frankinji, kaj ne?
Slika 1: TF logo na armaturni plošči in dedič zraven "uradnega" vozila tekaškega foruma
Ko smo se z "uradnim" vozilom TF-ma parkirali in preoblekli, nam ni ostalo veliko časa, da bi vpili lepoto Črnomlja, in njegovega strogega centra pred hotelom Lahinja. Mudilo se nam je, da se prijavimo na tek.
Startnina je bila 1000 (400m in 2km)in 1500 (8,5 km) sit. Ampak pridne roke so hitro izpolnile prijavnice in smo v 5. minutah imeli štartne številke. Te so bile narejene iz papirja kot nalepke. Seveda so se takoj odlepile in sem celo pot tekel s številko zataknjeno v hlačah. Ej to je bil hec na kontrolnih točkah – dokazovati se s tem kaj imaš v hlačah.
Zdaj pa smo imeli čas, da pogledamo malo okrog sebe. Center je bil zaradi Jurjevanja zaprt za promet. Nasproti hotela Lahinja na desni strani je bencinska črpalka. Na levi pa velika draga. V tej dragi, kot v enem ogromnem amfiteatru je postavljen oder na katerem se dogajajo prireditve. Okrog amfiteatra, pa so postavljene stolnice s suho robo, lončenimi izdelki, okrepčevalnice… Tukaj je centralno prizorišče celotnega Jurjevanja.
In tukaj je bil tudi TF
Slika 2: TF runner & dedič in amfiteater v Jurjevski dragi
Želeli smo napisati par besed našem Filipidu in mu zaželeti hitro okrevanje, pa nam je zmanjkalo časa. Morali smo se podvizati na start. Ej Filipid, mislili smo na te in ti sedaj pošiljamo pozdrave. Od TF-cov smo srečali še miranas, ki se je že segrel za začetek teka na 8,5 km.
No pa se je začelo. Start otrok na 400 m je bil zanimiv. Ko ti enkrat TF-jevsko navijanje pride v kri potem je konec. Spodbujali smo otroke, ploskali in se drli (preberite navodila o TF navijanju, če ne veste kako se to dela), da so naju z dedičem malo čudno gledali. Otroci so padali se pobirali, jokali in se veselili. Ti otroški teki me vedno spomnijo na šalo o Srbu, Hrvatu, Bosancu in Črnogorcu, ki so tekmovali na 100m. Konča se nekako tako… Srb in Hrvat sta se stepla na samem startu, Črnogorec je odstopil zaradi predolge tekme, a moj "zemo" Bosanec se je seveda izgubil. Tele otroci se samo stepli niso.
No pa je bil čas za naš start. Ej raja saj veste tisti občutek pred startom. In gremo! Po krogu skozi center Črnomlja smo se po kakšnem kilometru ločili od tistih, ki so tekli 2 km. In spet tisti feeling "On the road again" … Prvih par kilometrov sem zaviral dediča. Ko pa sem se prepričal da so njegova pljučka OK, se je samo obrnil in pomahal v slovo. Fijuuuu in ga nisem več videl. Ista zgodba kot iz Bevk. Ko se dedič počuti dobro teče kot strela. S dedičevim stricem sva opalila moj penzionerski tempo (6'km) in ko smo pomislili, da bi radi pili, se je že prikazala prva stojnica z vodo. Po enih treh km smo zavili v gozd. Ej, to pa je kot, da bi nekdo vklopil aircondition. Razgibana trasa, tam je tudi trim-steza, pelje mimo kasarne. Žal korenine, par vzponov in še hujše spustov, so me takoj spomnili, da moje koleno zahteva posebno pozornost. Torej v dolino sem šel po "baby steps" in je bila bolečina pod kontrolo. Po prihodu iz gozdička pa smo backtrack-ali. (Akhm kdo je ugasnil klimo?). Tukaj je bila prva "žrtev" preforsiranega teka. Nezavestno telo tekača so ravno nalagali v rešilca, ko smo pritekli mimo. Ej, saj mu ni bilo hudega, sem kasneje slišal. Malo je preforsiral, pa ni pil ko bi moral. Upam, da bo lepo okreval. Med penzionerskim tempom, to moram povedati, je bila ena gospa. Čez 60 bi rekel. Tekla pa je kot urca. Ko sem jaz upočasnil, da pijem me je prehitela. Vsakič! Kakšen ritem in stil. Res občudovanja vredno. Saj je bila prva v svoji kategoriji. Čestitke gospa, vsaka čast! Midva s dedičevim stricem sva našla motivacijo v eni lepi tekačici pred nama in sva uživala v pogledu na njen hrbet in kolena (ter povsod vmes). Čestitamo, čestitamo…
Kar kmalu smo bili v centru Črnomlja. Muzika in napovedovalec se že slišijo, kar je znak, da je tudi cilj blizu. Dedič je že bil v cilju ves rdeč v obraz in se drl "Dajmo tekaški forum, dajmo šprint…" Spet je bil 10 min pred mano.
Tam sem srečal miranas in sva malo poklepetala. Dedič je dobil žogo in njegov stric knjigo. Jaz pa spet nič…
Slika 3: Dedič z žogo
razen golaža ki je dobro teknil
Slika 4: Dedič & stric inhalirata golaž
in piva ki sem ga spil z organizatorjem drugega Jurjevega teka - Bojanom. Obljubil mi je, da mi bo poslal uradne rezultate takoj, ko bodo na voljo.
Naj zaključim. Napaka pri datumu (www.belakrajina.com) in slaba kakovost štartnih številk (moja se je razpadla na koncu teka) dobita minus. Organizacija teka, hitra razglasitev rezultatov, voda na pravih mestih, varnost (policija), usmerjanje (redarji), odlična trasa (razen par korenin), medicinsko osebje, Romi ki so pobarvali celotno dogajanje in prečudoviti Belokranjci dobijo čisto desetko!
Slika 5: Bela Krajina v barvah
Prideva tudi naslednje leto.
LP runner & dedič
P.S. preden dpop "popljuje" kakovost mojih slik, naj povem da so narejene s SONY-Ericsson T-610 telefončkom (v najboljši možni resoluciji). BTW sem že začel pisati pismo Dedku Mrazu, da mi prinese Canon-ovog Ixusa. Obljubil sem mu, da bom priden, da bom veliko tekel in pisal poročila za TF
Prave kolobocije so bile s temi datumi, kakor smo TFjovci že sami ugotovili. Tek je bil 19. in ne 12. Junija, kot je pisalo na www.belakrajina.com . O tem sem se pogovarjal z Bojanom Lozarjem, organizatorjem Jurjevega teka. Klical je večkrat in prosil, da se to spremeni. Pet minut dela in vse bi bilo super. Tako so prejšnjo soboto prišli dezinformirani tekači in bili razočarani.
Ta "prava" sobota pa je bila res posebna in Bela Krajina se je spet pokazala v svojih najlepših barvah. Da bi razumeli kaj govorim, bi moral pisati kot Fotr in slikati kot dpop ampak potrudil se bom, pa bomo videli kako mi bo uspelo.
Torej Bela Kraina je nekaj posebnega. Ste že slišali to govorico? Kakšno prekrasno narečje je to! Ti ljudje pojejo, ko govorijo. Razvlačijo kot Lale iz Banata in imajo na stotine "svojih" besed. (Ve kdo kaj pomeni "bale"?) Ko prideš na obisk te ne sprašujejo kaj preveč, takoj dobiš "glaž" in vino. In vino… saj ne rabim razlagati o metliški črnini in modri frankinji, kaj ne?
Slika 1: TF logo na armaturni plošči in dedič zraven "uradnega" vozila tekaškega foruma
Ko smo se z "uradnim" vozilom TF-ma parkirali in preoblekli, nam ni ostalo veliko časa, da bi vpili lepoto Črnomlja, in njegovega strogega centra pred hotelom Lahinja. Mudilo se nam je, da se prijavimo na tek.
Startnina je bila 1000 (400m in 2km)in 1500 (8,5 km) sit. Ampak pridne roke so hitro izpolnile prijavnice in smo v 5. minutah imeli štartne številke. Te so bile narejene iz papirja kot nalepke. Seveda so se takoj odlepile in sem celo pot tekel s številko zataknjeno v hlačah. Ej to je bil hec na kontrolnih točkah – dokazovati se s tem kaj imaš v hlačah.
Zdaj pa smo imeli čas, da pogledamo malo okrog sebe. Center je bil zaradi Jurjevanja zaprt za promet. Nasproti hotela Lahinja na desni strani je bencinska črpalka. Na levi pa velika draga. V tej dragi, kot v enem ogromnem amfiteatru je postavljen oder na katerem se dogajajo prireditve. Okrog amfiteatra, pa so postavljene stolnice s suho robo, lončenimi izdelki, okrepčevalnice… Tukaj je centralno prizorišče celotnega Jurjevanja.
In tukaj je bil tudi TF
Slika 2: TF runner & dedič in amfiteater v Jurjevski dragi
Želeli smo napisati par besed našem Filipidu in mu zaželeti hitro okrevanje, pa nam je zmanjkalo časa. Morali smo se podvizati na start. Ej Filipid, mislili smo na te in ti sedaj pošiljamo pozdrave. Od TF-cov smo srečali še miranas, ki se je že segrel za začetek teka na 8,5 km.
No pa se je začelo. Start otrok na 400 m je bil zanimiv. Ko ti enkrat TF-jevsko navijanje pride v kri potem je konec. Spodbujali smo otroke, ploskali in se drli (preberite navodila o TF navijanju, če ne veste kako se to dela), da so naju z dedičem malo čudno gledali. Otroci so padali se pobirali, jokali in se veselili. Ti otroški teki me vedno spomnijo na šalo o Srbu, Hrvatu, Bosancu in Črnogorcu, ki so tekmovali na 100m. Konča se nekako tako… Srb in Hrvat sta se stepla na samem startu, Črnogorec je odstopil zaradi predolge tekme, a moj "zemo" Bosanec se je seveda izgubil. Tele otroci se samo stepli niso.
No pa je bil čas za naš start. Ej raja saj veste tisti občutek pred startom. In gremo! Po krogu skozi center Črnomlja smo se po kakšnem kilometru ločili od tistih, ki so tekli 2 km. In spet tisti feeling "On the road again" … Prvih par kilometrov sem zaviral dediča. Ko pa sem se prepričal da so njegova pljučka OK, se je samo obrnil in pomahal v slovo. Fijuuuu in ga nisem več videl. Ista zgodba kot iz Bevk. Ko se dedič počuti dobro teče kot strela. S dedičevim stricem sva opalila moj penzionerski tempo (6'km) in ko smo pomislili, da bi radi pili, se je že prikazala prva stojnica z vodo. Po enih treh km smo zavili v gozd. Ej, to pa je kot, da bi nekdo vklopil aircondition. Razgibana trasa, tam je tudi trim-steza, pelje mimo kasarne. Žal korenine, par vzponov in še hujše spustov, so me takoj spomnili, da moje koleno zahteva posebno pozornost. Torej v dolino sem šel po "baby steps" in je bila bolečina pod kontrolo. Po prihodu iz gozdička pa smo backtrack-ali. (Akhm kdo je ugasnil klimo?). Tukaj je bila prva "žrtev" preforsiranega teka. Nezavestno telo tekača so ravno nalagali v rešilca, ko smo pritekli mimo. Ej, saj mu ni bilo hudega, sem kasneje slišal. Malo je preforsiral, pa ni pil ko bi moral. Upam, da bo lepo okreval. Med penzionerskim tempom, to moram povedati, je bila ena gospa. Čez 60 bi rekel. Tekla pa je kot urca. Ko sem jaz upočasnil, da pijem me je prehitela. Vsakič! Kakšen ritem in stil. Res občudovanja vredno. Saj je bila prva v svoji kategoriji. Čestitke gospa, vsaka čast! Midva s dedičevim stricem sva našla motivacijo v eni lepi tekačici pred nama in sva uživala v pogledu na njen hrbet in kolena (ter povsod vmes). Čestitamo, čestitamo…
Kar kmalu smo bili v centru Črnomlja. Muzika in napovedovalec se že slišijo, kar je znak, da je tudi cilj blizu. Dedič je že bil v cilju ves rdeč v obraz in se drl "Dajmo tekaški forum, dajmo šprint…" Spet je bil 10 min pred mano.
Tam sem srečal miranas in sva malo poklepetala. Dedič je dobil žogo in njegov stric knjigo. Jaz pa spet nič…
Slika 3: Dedič z žogo
razen golaža ki je dobro teknil
Slika 4: Dedič & stric inhalirata golaž
in piva ki sem ga spil z organizatorjem drugega Jurjevega teka - Bojanom. Obljubil mi je, da mi bo poslal uradne rezultate takoj, ko bodo na voljo.
Naj zaključim. Napaka pri datumu (www.belakrajina.com) in slaba kakovost štartnih številk (moja se je razpadla na koncu teka) dobita minus. Organizacija teka, hitra razglasitev rezultatov, voda na pravih mestih, varnost (policija), usmerjanje (redarji), odlična trasa (razen par korenin), medicinsko osebje, Romi ki so pobarvali celotno dogajanje in prečudoviti Belokranjci dobijo čisto desetko!
Slika 5: Bela Krajina v barvah
Prideva tudi naslednje leto.
LP runner & dedič
P.S. preden dpop "popljuje" kakovost mojih slik, naj povem da so narejene s SONY-Ericsson T-610 telefončkom (v najboljši možni resoluciji). BTW sem že začel pisati pismo Dedku Mrazu, da mi prinese Canon-ovog Ixusa. Obljubil sem mu, da bom priden, da bom veliko tekel in pisal poročila za TF
Nazadnje spremenil runner, dne 22 Jun 2004, 13:47, skupaj popravljeno 1 krat.
bravo runner 
.
