- 06 Jul 2008, 17:30
#135728
Na avstrijskem Koroškem je cela vrsta tekaških prireditev, ena med njimi je tudi Faakerseelauf, kar bi se po slovensko reklo Tek okoli Baškega jezera, od Jesenic oddaljen 20 do 30 km ali slabe pol ure vožnje skozi karavanški predor do Faak am Seeja ali do Bač. Tek je razdeljen na polmaraton, panoramski tek in tek za otroke. Otroci so tekli že včeraj. Panoramski tek je en krog okoli jezera in je dolg 10,5 km, ampak meni so vsa merilna sredstva od Polarja do bliskanja v glavi, pokazala, da je dolg 11 km. A ker sta dva kroga štela za avstrijsko prvenstvo v polmaratonu, bo že držalo, da je razdalja taka kot za četrtmaraton mora biti.
Malo me je skrbelo, ker po nemško znam samo danke, ergebnis in verheiratet, vendar je vse klapalo. Pripeljem se direktno na prireditveni prostor, takoj najdem parkirišče, ki je povsem blizu starta. Zagotovo se forumci kar nekako privlačijo med sabo, kajti prvi človek, ki ga srečam pri prijavni mizi je Laufer z dvema simpatičnima spremljevalkama. Pri prijavi nobenih problemov, v vrečki nekaj hrane, nekaj reklame in brisača, prijavnina od 10 do 30 evrov, glede na datum, ko si se prijavil. Prijave so bile možne tudi še eno uro pred startom. Za čip je bilo treba dati 25 evrov kavcije. Spoznamo se še z enim tekačem iz Kopra, počasi se okrepčamo s kavo in podpremo s poživili, medtem ko opazujemo prijetni vrvež pred začetkom teka. Čeprav je bil start ob 9.00 uri, je bilo že takoj precej vroče. V gozdičku pred vasjo Drobollach am Faaker See (Drobolje ob Baškem jezeru) je bilo sicer prijetno hladno, a to je bilo le zatišje pred tem, ko sta se skupaj vzela vročina in dolg klanec. Malo proti vrhu sem se spremenil v enoletnega otroka in shodil. K sreči je bila kmalu okrepčevalna postaja. Nisem bil toliko žejen, kot pa pregret, zato sem vodo raje vlival na glavo kot pil. No, malo sem tudi pil, enkrat celo energetski napitek.
Srčni utrip je zaradi pospešenega delovanja črpalke in hlajenja telesa narasel tako visoko, da bi verjel, da sem star 20 let, če ne bi vedel, da to ni res. Proga se je nato prevesila navzdol proti vasici Egg am Faaker See (Brdo ob Baškem jezeru) in ko se je pokazala naslednja vasica Neuegg am Faaker See (Novo Brdo ob Baškem jezeru) in tabla z oznako 10 km, sem vedel, da bo kmalu cilj. Pa nisem vedel samo po tabli, ampak tudi po stanju mojega telesa, ki je delovalo že z rezervo. Cilj se je le prikazal, napovedovalec me je predstavil po imenu, povedal, da sem iz Slovenije in rekel Tekaski forum in dobrodosli. Kar prijetno sem se počutil, čeprav me je vročina precej ugonobila. Vendar polmaratonci so imeli pred sabo še en krog.
Tudi na cilju so postregli s sladko hrano in vrsto različnih pijač. Zmetal sem vase kar je pač šlo in se hitro umaknil v bližnjo senco. Tam me ogovori lepa mladenka, a ker znam samo tri nemške besede, sem rekel verheiratet. Nasmejala se je, saj je bila le reševalka, ki me je spraševala, če je vse v redu. Rekel sem danke, se preoblekel, zamenjal čip za kavcijo, počakal še forumki in forumca in da smo se slikali sem ujel še zadnji trenutek, ko so bili že vsi naštimani v slikarski pozi. Po mojem bo Laufer imel slike.
Enemu izmed redarjev, ki jih je bilo veliko in so bili izredno prijazni, sem rekel tretjo nemško besedo, ki jo znam, ergebnis in pokazal mi je že izpisane rezultate teka. Navsezadnje sem bil kar zadovoljen. Ker je bilo prevroče za postopanje sem in tja, sem se preko Korenskega sedla vrnil v domovino.
Toliko za enkrat, mogoče pozneje še kaj več.
Kmalu bi pozabil napisati, da so se mi Kenijci maščevali, ker sem jih nažgal v Radencih. Tokrat so me prehiteli kar trije, prvi skoraj za pet minut. S Kenijci se je pa v maratonu res težko kosati.
Malo me je skrbelo, ker po nemško znam samo danke, ergebnis in verheiratet, vendar je vse klapalo. Pripeljem se direktno na prireditveni prostor, takoj najdem parkirišče, ki je povsem blizu starta. Zagotovo se forumci kar nekako privlačijo med sabo, kajti prvi človek, ki ga srečam pri prijavni mizi je Laufer z dvema simpatičnima spremljevalkama. Pri prijavi nobenih problemov, v vrečki nekaj hrane, nekaj reklame in brisača, prijavnina od 10 do 30 evrov, glede na datum, ko si se prijavil. Prijave so bile možne tudi še eno uro pred startom. Za čip je bilo treba dati 25 evrov kavcije. Spoznamo se še z enim tekačem iz Kopra, počasi se okrepčamo s kavo in podpremo s poživili, medtem ko opazujemo prijetni vrvež pred začetkom teka. Čeprav je bil start ob 9.00 uri, je bilo že takoj precej vroče. V gozdičku pred vasjo Drobollach am Faaker See (Drobolje ob Baškem jezeru) je bilo sicer prijetno hladno, a to je bilo le zatišje pred tem, ko sta se skupaj vzela vročina in dolg klanec. Malo proti vrhu sem se spremenil v enoletnega otroka in shodil. K sreči je bila kmalu okrepčevalna postaja. Nisem bil toliko žejen, kot pa pregret, zato sem vodo raje vlival na glavo kot pil. No, malo sem tudi pil, enkrat celo energetski napitek.
Srčni utrip je zaradi pospešenega delovanja črpalke in hlajenja telesa narasel tako visoko, da bi verjel, da sem star 20 let, če ne bi vedel, da to ni res. Proga se je nato prevesila navzdol proti vasici Egg am Faaker See (Brdo ob Baškem jezeru) in ko se je pokazala naslednja vasica Neuegg am Faaker See (Novo Brdo ob Baškem jezeru) in tabla z oznako 10 km, sem vedel, da bo kmalu cilj. Pa nisem vedel samo po tabli, ampak tudi po stanju mojega telesa, ki je delovalo že z rezervo. Cilj se je le prikazal, napovedovalec me je predstavil po imenu, povedal, da sem iz Slovenije in rekel Tekaski forum in dobrodosli. Kar prijetno sem se počutil, čeprav me je vročina precej ugonobila. Vendar polmaratonci so imeli pred sabo še en krog.
Tudi na cilju so postregli s sladko hrano in vrsto različnih pijač. Zmetal sem vase kar je pač šlo in se hitro umaknil v bližnjo senco. Tam me ogovori lepa mladenka, a ker znam samo tri nemške besede, sem rekel verheiratet. Nasmejala se je, saj je bila le reševalka, ki me je spraševala, če je vse v redu. Rekel sem danke, se preoblekel, zamenjal čip za kavcijo, počakal še forumki in forumca in da smo se slikali sem ujel še zadnji trenutek, ko so bili že vsi naštimani v slikarski pozi. Po mojem bo Laufer imel slike.
Enemu izmed redarjev, ki jih je bilo veliko in so bili izredno prijazni, sem rekel tretjo nemško besedo, ki jo znam, ergebnis in pokazal mi je že izpisane rezultate teka. Navsezadnje sem bil kar zadovoljen. Ker je bilo prevroče za postopanje sem in tja, sem se preko Korenskega sedla vrnil v domovino.
Toliko za enkrat, mogoče pozneje še kaj več.
Kmalu bi pozabil napisati, da so se mi Kenijci maščevali, ker sem jih nažgal v Radencih. Tokrat so me prehiteli kar trije, prvi skoraj za pet minut. S Kenijci se je pa v maratonu res težko kosati.
Dokler tečem upam!
Organizator je za vsakega 5 udeleženca v starosti kategoriji pripravil nagrado in ga poklical na oder. (se pravi, 5, 10, 15, ...). Organiziran je bil tudi srečelov in na koncu še dodatne nagrade z žrebanjem startnih številk.
