- 05 Apr 2009, 17:31
#176346
Da slučajno ne zbolim, če ne povem, kaj je bilo slabega in kaj je bilo dobrega, pa še moje poročilce...
Po dolgem času smo imeli spet poln avto. Štirje člani familije smo se odpravili zjutraj na 1. Maistrov tek na Unec.
Seveda imam Sindis še vedno za otroka, a kaj, ko čas teče in smo tako že trije primorani plačat polhno štartnino...
Z močno željo, da bom tudi tu dobila ugodno ceno za familijo, tako kot je to super urejeno na primorskih ravninskih tekih, se dam v nič in vprašam po družinskem popustu...
Vprašam prvič... ne čuje dobro... vprašam drugič ... tridestet evrov... vprašam tretjič... ne, ni popusta!
No, si mislim, kje je zdaj tisti, ki mi po TV polni glavo, kako je super dobro, če je družina čimveč skupaj, na raznih prireditvah, pohodih, skupnih... Da mi malo primakne...
Kaj mi pomaga. On bo prejel 15. v mesecu za to pričanje mastno plačo, jaz pa, ki se probam čimbolj držati njihovih navodil in se boriti za čimveč skupnih trenutkov, sem pa ob par dnevni zaslužek. No, ne jaz, moj možek, saj sem sama prezaposlena brezposelna persona brez dohodkov.
Še vedno nisem šla od mize, saj čakam še na praktično nagrado, ki jo na primorskih tekih vedno dobiš poleg štartnine za 8 ojrotu. Ja, nič več ne dobite, gospa. Oh!
Na, pa je šla ena špeža v Lidlu!!!
( Ja, pa ostante doma drugič, vsak na svojem računalniku, pa bo zastonj... Ma, ne, ne, grem raje za polne pare med ljudi...če jih imam na voljo, seveda...)
No in se odpravimo proti štartu.
VSAKA ČAST OTROKOM IN NJIHOVIM STARŠEM, da se jih je toliko zbralo na štartni črti.
Ta mičkanih je bilo na tisti ozki črti preko 40, tako da mislim, da bi bilo pametno razmislit o ločenem štartu za fantke in dekleta. Naš je sicer šel ko šilur, je pa kar nekaj njih že na štartu padlo, kar je imelo za posledico hudo krivico, ki se jim je zgodila...Tu bi se šlo le za par minut...
Počasi se bo treba ogreti še za naš tek.
Po dolgem času sem videla mojo Nadko, s katero si ena drugi dihava za ovratnik na veliko tekmah, pa ata Koširjev je tudi prišel. Seveda moj talent o prepoznavnosti ljudi ne dela vedno in zamenjala sem ga za EdoBrkota. Ja, kaj, če pa imata oba tako dooolge...
Pa Rožica in Uroš sta prišla po Vipavskem teku malo noge pretegnit... ma veliko znanih je bilo.
POK! In že se spustimo oziroma povzpnemo v dir, kot, da ima kaj za zmanjkat. Prav kmalu sem dihala kot slon. Ja, ja draga, bo treba tiste uskladiščene zaloge, ki si jih nabrala v zimi, malo spraznit.. Spusti malo, ta svoj "divji" tempo...
OZNAKE NA POTI VSAKE POL KM. SUPER!!!
Po drugem km šiba mimo mene ata Koširjev in priča on, kot da sedi za mizo in igra karte. Sama sem seveda že zdavnaj na škrge preklopila.. tako, da o kakšnem pogovarjanju z moje strani ni bilo govora...
Tam okoli tretjega že pridrvita naproti Darko in Borut. Oštja, le kje sta bližnjico ubrala, se probam zabavat sama sebe...
No, končno pridem tudi sama do obrata pri četrtem km, kjer je bila tudi okrepčevalnica.
Ja, bog ne daj, da bi se ustavila in v miru spila malo vode, se mi lahko zmaga izmuzne... Tako, da kar med dirjanjem pijem majhne požirke in se oblivam po obrazu.
Kar parkrat se prehitevava z, mislim da neko domačinko, vsaj sodeč po pozdravljanju tistih, ki so ji prišli naproti. Pa grem še enkrat mimo nje in se bodrim: daj, mati, zdrži zdaj do šestega in pol, saj pole je pa itak sam divji spust na vrsti. No, nekako je šlo res tako in zadnji km, vam povem, sem šla ko puščica... ( ja, ja, kar tolaži se, v dolino se skala sama kotali...)
Prišibam v cilj. Čas 45 minut in 49 sekund. Zame super!!!
Grem k mizi s čajem --- ZMANJKAL.
Iščem, če je kje kakšno sadje --- GA NI!
Ja, ja, smo se preveč na primorskih tekih razvadili...
Pa nič.
Grem k avtu, se preoblečem, se pomenim par besed z mojimi in že krenemo nazaj h gasilskemu domu.
In ko sem prišla tja, so rezultati ŽE VISELI. Seveda grem najprej iskat z očmi, kje je Sindis in vidim, da je zmagala v svoji kategoriji. BRAVO!!!
Začnem pri repku iskat sebe, a glej ga, zlomka, še ena medalja. Še en SUPER.
Dobim Patrika, SUPER četrti, poiščem še našega vačeta - ma, ja, ga kolk boli, 13...
Veseli dobrih uvrstitev pojemo vsak svoj konec klobase, spijemo sok in počakamo na razglasitev.
Kratka kulturna prireditev v čast generalu in pesniku R. Maistru. Lepo.
Podelitev in slovo.
Ker smo že na pol poti proti LJ, jo mahnemo še do tja, kupit nove copate za Sindis... Ja, rastemo, kaj čmo...
In ko merimo v CityParku copate, me pozdravi ena udeležnka prav tega teka. Ojla, me pozdravi, spet se srečamo... Bwo... Ma kje sem jaz vas videla??? Ja, na teku ste šla ko stroj mimo mene... Bwo...
Če to bereš, se oglasi!
Tako!
Če si zadovoljen, povej drugim, če nisi, povej nam! Jaz sem povedala obojim...
P.S. Tudi jaz se zahvaljujem dobrim ljudem kar v dveh hišah tam pri štartu, da so mi dovolili na minus par kapelj. Ja, trema dela, saj veste, pred zmago...
.
Na organizacijo nimam pripomb in mislim, da so se unški gasilci zgledno potrudili pri vsej organizaciji 
Verjamem, da je to za ženske malo večji problem 
To je en velik minus!
