- 19 Jul 2009, 17:19
#190806
Ja, kdor je bil pa danes raje doma, kot pa da bi prišel na Bevkov vrh, ta pa je res...
Ma, sam kakšen prekrasen dan.
Spet sem se na tek odpravla z vsemi člani familije, kar sem seveda zelo zadovoljna. Le pri prošnjah o nižji štartnini me je vedno en malčk sram, ker prosjačim, sam polhna porcija za pet ljudi je res mal kruta, tako, da sem tudi danes milostno prosila, če se usmilijo ene familije, ki rada teka po hribih, ma rada tudi vidi, če pride en malčk bolj poceni skozi.
Saj veste, zdaj so akcije -50%, tudi -70%. In tudi nam je ta glavni boss prizanesel s polovično porcijo za odrasle člane. NAJ BO TU JAVNA ZAHVALA!!
No, štarti za ta tek so zelo razpršeni, a nič manj lepi zaradi tega. Mi, odrasli moramo na štart 1,5 km nižje od vasi, mladina pa se poda 2 in3 km višje. Vsi smo na koncu danes bili poplačani s prekrasnim razgledom. Triglav nam je bil kot na dlani, res prečudovito.
Ko smo se spuščali proti štartu, sem se spomnila travnatega vzpona, ki sem ga lani premagovala na škrge in prav en malčk me je stisnilo, kako bo pa danes...
A, saj vam pravim, sem v polhni formi in danes se mi je zdel prav easy. Je bil strah prav odveč...Seveda ga nisem tekla, a tudi mnogo hitrejšo elito pred sabo sem videla, kako v klanec grize s hojo. Pa sem se potolažila...
Skozi vas nas že po dobrem kilometru pričaka prva okrepčevalnica z ogromno navijači, ki te spodbujajo.
Okrepčevalnic je bilo danes res dovolj, povsod so se trudili, pri predzadnji smo lahko dobili celo juho!!! Ja, saj je nedelja. Nedelja je pa že itak dan za župco...
Kilometri so mi danes hitro minevali. Mislim, da je k temu pripomoglo tudi to, da so bile oznake vsakih 500 metrov. Na poti pod vrhom nas je v enem avivniku pričakal harmonikaš, ki mi je tako lepo zaigral, da sem kar odplesala naprej... Juhu hu, gremo, še malo in že sem pred ciljem.
S časom, skoraj minuto boljšim kot lani, sem seveda prezadovoljna. Pa sem se takoj spraševala, če morda celo na stopničkah ne bom stala, ko ni bilo Mihaelce, ker je travco kosila in Marinke, ker jo zob martra... Ja, nič ne bo mati... so pa z Gorenjske prišle dve gajstne, ki si po doseženem času vsaj stokrat prej kot jaz zaslužijo stati na stopničkah. Bravo, punce.
Katja je še enkrat več dokazala, da se letos ni za hecat z njo. ( Ja, sam za danes mi je pa zaupala, da jo je moj ZZ top martral, ker sta v cilj prišla le za sekundo razlike--- Moj pa je izjavil, da ji je dal, tako kot se spodobi za fejst ženske, prednost ( bla, bla, bla, če mu ne gre hitreje, pač ne gre))
Čestitke seveda tudi Kosmaču, ki je le za 8 sekund zgrešil lanski rekord Simona. Pa naj bo to izziv za next year.
Ja , na cilju pa, ma mislim, ej , kaj ste počakali na kakšen kontejner sadja iz Afrike v Luki Koper ? In ga malo orabutali? Hruške, ronglo, breskve, sadja, kar čiš, ma kaj sadja, tudi slaščic, kar ti srce poželi....
No, po pregledu vseh gora in hribov, ki so se nam danes tako lepo nastavljali, smo se odpravili proti dolini. In da ne bomo hodili nazaj po isti poti, so nam prizadevani organizatorji z oznakami pokazali, kje je bližnjica v dolino.
Ko smo prišli do tiste okrepčevalnice pri hiši, kjer je bila župca, pa... Ja, kaj?! Deset ljudi nas je pričakalo, postreglo, kot da nismo že tri dni nič jedli, še manj pili... Kava, sok, keksi, uno brez barve in uno, temno vijolčno... HVALA!!!!
V vasi pa spet.... golaž ali sir, pijače, sadja... Ej, ma kam naj dam???
Rezultati so bili kar kmalu, teklo nas je več kot lani.
Prav vsi smo bili izžrebani za praktična darilca.
Po tem pa je že prišel čas za podelitev medalj najboljšim. Prav ta najbolj brzinski pa so v dar dobili tudi lične koške.
In spet obljuba, da pridemo tudi drugo leto in že gremo počasi proti domu.
Zdaj, ko sem na hitro prebrala, kar sem napisala in ko bom vprašala mojega ZZ topa, ( ki
( revček) ravnokar daje sušit cunjice in meša po loncu, da jast lepo ta cajt pišem), če prebere, kar sem spisala, bo rekel: " Ma, sam kaj čem brat. Saj zmerom eno in isto nakladaš, " bom rekla, da pa že nisem jast kriva, če je na vseh gorskih tekih res tako fejst, da moram pohvalit, da je pa tako fejst tudi res blo...
Ko bom šla na LM, ne vem, če bom imela kaj za pisat....
Ma, sam kakšen prekrasen dan.
Spet sem se na tek odpravla z vsemi člani familije, kar sem seveda zelo zadovoljna. Le pri prošnjah o nižji štartnini me je vedno en malčk sram, ker prosjačim, sam polhna porcija za pet ljudi je res mal kruta, tako, da sem tudi danes milostno prosila, če se usmilijo ene familije, ki rada teka po hribih, ma rada tudi vidi, če pride en malčk bolj poceni skozi.
Saj veste, zdaj so akcije -50%, tudi -70%. In tudi nam je ta glavni boss prizanesel s polovično porcijo za odrasle člane. NAJ BO TU JAVNA ZAHVALA!!
No, štarti za ta tek so zelo razpršeni, a nič manj lepi zaradi tega. Mi, odrasli moramo na štart 1,5 km nižje od vasi, mladina pa se poda 2 in3 km višje. Vsi smo na koncu danes bili poplačani s prekrasnim razgledom. Triglav nam je bil kot na dlani, res prečudovito.
Ko smo se spuščali proti štartu, sem se spomnila travnatega vzpona, ki sem ga lani premagovala na škrge in prav en malčk me je stisnilo, kako bo pa danes...
A, saj vam pravim, sem v polhni formi in danes se mi je zdel prav easy. Je bil strah prav odveč...Seveda ga nisem tekla, a tudi mnogo hitrejšo elito pred sabo sem videla, kako v klanec grize s hojo. Pa sem se potolažila...
Skozi vas nas že po dobrem kilometru pričaka prva okrepčevalnica z ogromno navijači, ki te spodbujajo.
Okrepčevalnic je bilo danes res dovolj, povsod so se trudili, pri predzadnji smo lahko dobili celo juho!!! Ja, saj je nedelja. Nedelja je pa že itak dan za župco...
Kilometri so mi danes hitro minevali. Mislim, da je k temu pripomoglo tudi to, da so bile oznake vsakih 500 metrov. Na poti pod vrhom nas je v enem avivniku pričakal harmonikaš, ki mi je tako lepo zaigral, da sem kar odplesala naprej... Juhu hu, gremo, še malo in že sem pred ciljem.
S časom, skoraj minuto boljšim kot lani, sem seveda prezadovoljna. Pa sem se takoj spraševala, če morda celo na stopničkah ne bom stala, ko ni bilo Mihaelce, ker je travco kosila in Marinke, ker jo zob martra... Ja, nič ne bo mati... so pa z Gorenjske prišle dve gajstne, ki si po doseženem času vsaj stokrat prej kot jaz zaslužijo stati na stopničkah. Bravo, punce.
Katja je še enkrat več dokazala, da se letos ni za hecat z njo. ( Ja, sam za danes mi je pa zaupala, da jo je moj ZZ top martral, ker sta v cilj prišla le za sekundo razlike--- Moj pa je izjavil, da ji je dal, tako kot se spodobi za fejst ženske, prednost ( bla, bla, bla, če mu ne gre hitreje, pač ne gre))
Čestitke seveda tudi Kosmaču, ki je le za 8 sekund zgrešil lanski rekord Simona. Pa naj bo to izziv za next year.
Ja , na cilju pa, ma mislim, ej , kaj ste počakali na kakšen kontejner sadja iz Afrike v Luki Koper ? In ga malo orabutali? Hruške, ronglo, breskve, sadja, kar čiš, ma kaj sadja, tudi slaščic, kar ti srce poželi....
No, po pregledu vseh gora in hribov, ki so se nam danes tako lepo nastavljali, smo se odpravili proti dolini. In da ne bomo hodili nazaj po isti poti, so nam prizadevani organizatorji z oznakami pokazali, kje je bližnjica v dolino.
Ko smo prišli do tiste okrepčevalnice pri hiši, kjer je bila župca, pa... Ja, kaj?! Deset ljudi nas je pričakalo, postreglo, kot da nismo že tri dni nič jedli, še manj pili... Kava, sok, keksi, uno brez barve in uno, temno vijolčno... HVALA!!!!
V vasi pa spet.... golaž ali sir, pijače, sadja... Ej, ma kam naj dam???
Rezultati so bili kar kmalu, teklo nas je več kot lani.
Prav vsi smo bili izžrebani za praktična darilca.
Po tem pa je že prišel čas za podelitev medalj najboljšim. Prav ta najbolj brzinski pa so v dar dobili tudi lične koške.
In spet obljuba, da pridemo tudi drugo leto in že gremo počasi proti domu.
Zdaj, ko sem na hitro prebrala, kar sem napisala in ko bom vprašala mojega ZZ topa, ( ki
( revček) ravnokar daje sušit cunjice in meša po loncu, da jast lepo ta cajt pišem), če prebere, kar sem spisala, bo rekel: " Ma, sam kaj čem brat. Saj zmerom eno in isto nakladaš, " bom rekla, da pa že nisem jast kriva, če je na vseh gorskih tekih res tako fejst, da moram pohvalit, da je pa tako fejst tudi res blo...
Ko bom šla na LM, ne vem, če bom imela kaj za pisat....
