No,pa smo ga...končno je mimo...ali pa... žal je že mimo.
Ni kaj,zelo lepo organiziran večdnevni event katerega vrhunec je bil maraton.
Glede organizacije nimam pripomb...vse je bilo lepo organizirano.Tista dolga vrsta za testenine ne pokvari splošni vtis in visoko oceno mojega (skoraj) domačega maratona.
Vreme je bilo pa le pika na -i-...super,idealno.
10-ič sem pretekel ta maraton in lahko povem da mi je ta proga iz Gradiške najbolj všeč.Je že 3 leta nespremenjena...prej pa je bila speljana dvokrožno ali v enih čudnih osmicah...štart pa je bil v Trstu.
Štart...Relativno majhno število maratoncev za ITA-razmere...cca 700.
In začelo se...s Petrom (5r002) malo poklepetava glede ciljev ...in se poženeva.
Mislil sem se držati balona 3:15 ampak trenutna vnema me pripeljala do balona 3:00...na sedmem kilometru sem ga celo prehitel...svašta.No.kako so kilometri ostajali za menoj sem kar kmalu ugotovil da trenutno še nisem pripravljen na to fazo "divjanja" in pustil Petra in zmagovalko Marijo da kar gresta naprej...mogoče se vama pridružim kdaj v prihodnosti.
Prvi del maratona je bil res razgiban z nekaj vzponi...je pa šlo ...10 km -41 min...polovička 1.35.Tisti spust od 25-35 km mi ni kaj dosti pomagal kajti telo je že zmatrano ...hrbtenico in sklepe pa "resetirati" za spust ni kar tako.
Na koncu pa sem bil vseeno zadovoljen -3:29-...kar je 18 minut boljše kot prejšnji teden v Padovi.
Vesel se tudi zaradi svoje prijateljice ki je odtekla svojo prvo 21-ko...pravi da je zadovoljna...jaz še bolj ker sem jo dobro psiho-fizično pripravil.
Iskreno čestitam vsem ki ste se premagovali na krajši ali daljši razdalji in pri tem dosegli imenitne čase...nekateri celo Personal Best-e.
Posebne čestitke Samotu ..Samo-:)...na prvem maratonu.
- 04 Maj 2010, 10:43
#222542
vau, kakšne fotke
ko bom velika, jih bom tudi jaz zmogla.
5r002 napisal/-a:še nekaj fotk: http://www.flickr.com/photos/pachibrofo ... 575098274/
vau, kakšne fotke
ko bom velika, jih bom tudi jaz zmogla.
- 04 Maj 2010, 23:56
#222624
Vendarle sem našel nekaj časa , da še sam malo pokomentiram svoj drugi maraton (včeraj delal analize s prvim –Lj.).
Kar se tiče organiziranosti in pohval ste že vsi predhodniki vse zapisali, tako da se lahko le še pridružim vašim komentarjem .
Kot sem že omenil je bil to zame drugi maraton, na katerega sem šel bistveno slabše fizično pripravljen, kakor na prejšnjega, poleg tega, da me je v januarju doletel še manjši operativni poseg na nogi in sem moral izpustiti mesec in pol teka.
Že na avtobusu v Gradišče je bilo moč sklepati da bom po času spadal v skupino Samota, Radolce in Mateja. Na startu je bila prisotna rahla napetost in končno sprostitev- strel. Že po nekaj kilometrih sem pričel opažati, da že vse gledam v hrbet
od zajcev 3:30, do Samota , Radolce in Mateja, pa še prehiter tempo sem imel. »Janez ta maraton danes ni zate« sem dejal sam pri sebi in nadaljeval tek. Kasneje pa priblisk v glavi, ne daj se zapeljati, teci svoj tek in z glavo. In res, po desetem kilometru sem upočasnil tempo in v enakem ritmu nadaljeval vse do nekje 33 km potem pa začel stopnjevati tempo. Pri nekje 40 km dohitim Mateja in Tonija. No potem je tudi Toni potegnil in sem ga gledal le še v hrbet, ko naenkrat privleče izpod majice našo zastavo se mi je pa snelo; v dir za njim , tako da sva praktično tekla skupaj vse do cilja. V cilju nepopisno veselje 
in sreča ura kaže 3:26:14 (PB). Še bolj kot sam čas me razveseljuje pogled na »uvrstitev« pri 10. km in v cilju, kjer je opaziti občutno razliko, preboj iz 259. mesta na 162 
.
Od kje sem vzel toliko energije v zadnjih dveh kilometrih ne vem. O pulzu v zadnjih tristotih metrih bom pa raje tiho.
Skratka za menoj je tako en fantastičen maraton s pogledi na morje, in prekrasen dan s prijetno družbo, pa čeprav je bilo to prvič z TF in upam da tudi ne zadnjič .
P.S. Zdaj že regeneriram svoj telešček za Radence-42 ,da vidimo ali bomo zmogli.
Kar se tiče organiziranosti in pohval ste že vsi predhodniki vse zapisali, tako da se lahko le še pridružim vašim komentarjem
.Kot sem že omenil je bil to zame drugi maraton, na katerega sem šel bistveno slabše fizično pripravljen, kakor na prejšnjega, poleg tega, da me je v januarju doletel še manjši operativni poseg na nogi in sem moral izpustiti mesec in pol teka.
Že na avtobusu v Gradišče je bilo moč sklepati da bom po času spadal v skupino Samota, Radolce in Mateja. Na startu je bila prisotna rahla napetost in končno sprostitev- strel. Že po nekaj kilometrih sem pričel opažati, da že vse gledam v hrbet
od zajcev 3:30, do Samota , Radolce in Mateja, pa še prehiter tempo sem imel. »Janez ta maraton danes ni zate« sem dejal sam pri sebi in nadaljeval tek. Kasneje pa priblisk v glavi, ne daj se zapeljati, teci svoj tek in z glavo. In res, po desetem kilometru sem upočasnil tempo in v enakem ritmu nadaljeval vse do nekje 33 km potem pa začel stopnjevati tempo. Pri nekje 40 km dohitim Mateja in Tonija. No potem je tudi Toni potegnil in sem ga gledal le še v hrbet, ko naenkrat privleče izpod majice našo zastavo se mi je pa snelo; v dir za njim , tako da sva praktično tekla skupaj vse do cilja. V cilju nepopisno veselje in sreča ura kaže 3:26:14 (PB). Še bolj kot sam čas me razveseljuje pogled na »uvrstitev« pri 10. km in v cilju, kjer je opaziti občutno razliko, preboj iz 259. mesta na 162 .Od kje sem vzel toliko energije v zadnjih dveh kilometrih ne vem. O pulzu v zadnjih tristotih metrih bom pa raje tiho.
Skratka za menoj je tako en fantastičen maraton s pogledi na morje, in prekrasen dan s prijetno družbo, pa čeprav je bilo to prvič z TF in upam da tudi ne zadnjič .
P.S. Zdaj že regeneriram svoj telešček za Radence-42 ,da vidimo ali bomo zmogli.
- 05 Maj 2010, 06:17
#222629
Evo me; še sem med živimi. Po tekaškem maratonu sem nadaljeval z deloholičnim maratonom pa se je poročilo ultra zavleklo... 
Tudi jaz se pridružujem pohvalam Bojanu, ki je odlično organiziral prevoz, prevzem številk, analizo, nas informiral, zabaval in ne nazadnje častil s ta zelenimi in ta rdečimi! Ob taki organizaciji in seveda super TF družbi sem se vseskozi počutil kot Samo v čudežni deželi
Po brutalnem bujenju ob 2:45 in paničnem iskanju CEPk, sem bil ob 3:45 v Sl. Bistrici že v veseli družbi Tekačiče in Bernarde. V Tivoliju smo se sparkirali prav v trenutku, ko so parkirni prostori na veliko sprejemali jeklene konjičke ostale TF družbe.
Naenkrat smo bili v Trstu, ura pa je tudi naenkrat pohitela do sedmice; že sedim na zadnjih sedežih avtobusa v družbi Radolce, Matjaža77, 5r002, janzija... Toni ob vstopu v avtobus veselo, na glas pozdravi TF.
Na štartu se postavim v boks za tempo 3:30 - 4:00. Tu nekje je moj načrtovan čas, ki je zgrajen na filozofiji "pač laufaj kot ti paše". Nobenih kalkulacij, optimizacij ipd., sem pač maratonski devičnik, ki gre malo poeksperimentirat
.
Družno z Arabo-m in Tonijem maham helikopterju nad nami. Toni seveda s slovensko zastavo. Kakšen frajer.
3-2-1 gremo! Noge vrtijo tempo 4:46, počutim se zelo sproščeno, ko ga šibamo skozi Gradišče proti prvi okrepčevalnici v Foglianu. Pred mano gledam Radolco in Matjaža77.
Ustavim se in med sprehodom popijem vodo.
Tempo do 10km ostaja enak. Ne gledam Garmina, me ne zanima, ker sem sproščen in čutim da ne nabijam pulza.
Pri Ronchi-h si vzamem čas, da med hojo pojem odličen keks in popijem vodo skupaj z Matjažem. Oba sva dobro razpoložena. Do 15ke dohitim Radolco, ki mi zakriči naj malo pazim, da ne bom odstopil. Vzamem si nekaj sekund daljšo pavzo, ko pijem iz plastenke in jem gel.
Izkušnja iz Formaratona me je naučila, da je treba piti. Precej.
Kmalu po okrepčilu začutim neko nelagodnje na prstih desne noge. Na 17km mi je že jasno, da se mi dela žulj. Pismo. CEPk nisem našel in tečem v Hoferjevih nogavicah. Pa saj me še niso ožulile, res pa da z njimi ne tečem daljših razdalj... Zdaj se začenja tudi klanec na katerega sem bil opozorjen pred tekom.
Zmanjšam tempo in si rečem: "glej, uživaj".
Polovička! Družina Vitezov me vzpodbudi, ko tečem v klanec. Zdaj me žulj že kar ovira. Pismo, zakaj nimam igle s sabo... Klanec se vleče. Tempo je padel na cca 5:20. Ure ne pogledujem, želim ostati sproščen kolikor se le da. Na 25ki si vzamem čaas za okrepčila.
Pomislim, da bi stopil k reševalcem, da mi prebodejo žulj. Bojim se da bi odstopil, če se vsedem in si sezujem copate... Nič, grem do naslednje postaje pa če ne bo šlo odstopim pa je. Saj sem prišel uživat ne pa trpet.
Zapadem v zen in sem že na 30! Kar debelo sem pogledal. Zdaj se že spuščam! Sotekači me začenjajo prehitevati. Tam nekje na 33ki me prehiti Arabo in mi nameni nekaj vzpodbudnih besed. Zdi se mi, da ga ful žge. Ne morem dvignit tempa; boleč mehur pod desno nogo me živcira. Po glavi se podijo neumne misli: "ma daj nehaj".
35ka, ja zdaj pa sem že polžek s tempom 5:47. Vse več tekačev me prehiteva. "Teči svoj tempo in prišel boš v CILJ". Ne pustim se nervirat in polžkam naprej.
Zadnja okrepčevalnica, v miru pojem, popijem in prvič pogledam na Garmina. Ja, pa saj nisem tako slab. Spet nadaljujem s tekom in ugotavljam, da gre! Začnem dvigovat tempo, hitreje, hitreje. Zagledam italjanskega martonca, ki je okoli 32km šibnil mimo mene kot za stavo. Zdaj hodi in zgleda hudičevo zdelan. Šibam mimo in se zaderem "Forza Renato, dai, dai!".
Tempo je 4:39, ko šibam pod ciljnimi loki. Lepo mi je, množica navija. Zagledam Loni in Z* z zastavo Tekaškega foruma. Srce poskakuje od veselja.
Sem že na modri preprogi in zlata kolajna visi okoli mojega vratu. Odličen občutek. Vesel, zmatran, ponosen nase. Lepo je biti maratonec
Najem se, preoblečem, prepikam žulje in že ploskam Maci, ki gre proti cilju. Vsi smo uspešno zaključili!
Analiza pri Hudičevcu je bila še pika na i čudovitega dne. Pri mizi sta zaharmonirala Bernarda in LojzeP, tako da je veselo vzdušje ob odličnem domačem terančku bilo že skoraj kičasto.
Čestitke vsem, ki ste dosegli res izjemne rezultate!
Tudi jaz se pridružujem pohvalam Bojanu, ki je odlično organiziral prevoz, prevzem številk, analizo, nas informiral, zabaval in ne nazadnje častil s ta zelenimi in ta rdečimi! Ob taki organizaciji in seveda super TF družbi sem se vseskozi počutil kot Samo v čudežni deželi
Po brutalnem bujenju ob 2:45 in paničnem iskanju CEPk, sem bil ob 3:45 v Sl. Bistrici že v veseli družbi Tekačiče in Bernarde. V Tivoliju smo se sparkirali prav v trenutku, ko so parkirni prostori na veliko sprejemali jeklene konjičke ostale TF družbe.
Naenkrat smo bili v Trstu, ura pa je tudi naenkrat pohitela do sedmice; že sedim na zadnjih sedežih avtobusa v družbi Radolce, Matjaža77, 5r002, janzija... Toni ob vstopu v avtobus veselo, na glas pozdravi TF.
Na štartu se postavim v boks za tempo 3:30 - 4:00. Tu nekje je moj načrtovan čas, ki je zgrajen na filozofiji "pač laufaj kot ti paše". Nobenih kalkulacij, optimizacij ipd., sem pač maratonski devičnik, ki gre malo poeksperimentirat
. Družno z Arabo-m in Tonijem maham helikopterju nad nami. Toni seveda s slovensko zastavo. Kakšen frajer.
3-2-1 gremo! Noge vrtijo tempo 4:46, počutim se zelo sproščeno, ko ga šibamo skozi Gradišče proti prvi okrepčevalnici v Foglianu. Pred mano gledam Radolco in Matjaža77.
Ustavim se in med sprehodom popijem vodo.
Tempo do 10km ostaja enak. Ne gledam Garmina, me ne zanima, ker sem sproščen in čutim da ne nabijam pulza.
Pri Ronchi-h si vzamem čas, da med hojo pojem odličen keks in popijem vodo skupaj z Matjažem. Oba sva dobro razpoložena. Do 15ke dohitim Radolco, ki mi zakriči naj malo pazim, da ne bom odstopil. Vzamem si nekaj sekund daljšo pavzo, ko pijem iz plastenke in jem gel.
Izkušnja iz Formaratona me je naučila, da je treba piti. Precej
. Kmalu po okrepčilu začutim neko nelagodnje na prstih desne noge. Na 17km mi je že jasno, da se mi dela žulj. Pismo. CEPk nisem našel in tečem v Hoferjevih nogavicah. Pa saj me še niso ožulile, res pa da z njimi ne tečem daljših razdalj... Zdaj se začenja tudi klanec na katerega sem bil opozorjen pred tekom.
Zmanjšam tempo in si rečem: "glej, uživaj".
Polovička! Družina Vitezov me vzpodbudi, ko tečem v klanec. Zdaj me žulj že kar ovira. Pismo, zakaj nimam igle s sabo... Klanec se vleče. Tempo je padel na cca 5:20. Ure ne pogledujem, želim ostati sproščen kolikor se le da. Na 25ki si vzamem čaas za okrepčila.
Pomislim, da bi stopil k reševalcem, da mi prebodejo žulj. Bojim se da bi odstopil, če se vsedem in si sezujem copate... Nič, grem do naslednje postaje pa če ne bo šlo odstopim pa je. Saj sem prišel uživat ne pa trpet.
Zapadem v zen in sem že na 30! Kar debelo sem pogledal. Zdaj se že spuščam! Sotekači me začenjajo prehitevati. Tam nekje na 33ki me prehiti Arabo in mi nameni nekaj vzpodbudnih besed. Zdi se mi, da ga ful žge. Ne morem dvignit tempa; boleč mehur pod desno nogo me živcira. Po glavi se podijo neumne misli: "ma daj nehaj".
35ka, ja zdaj pa sem že polžek s tempom 5:47. Vse več tekačev me prehiteva. "Teči svoj tempo in prišel boš v CILJ". Ne pustim se nervirat in polžkam naprej.
Zadnja okrepčevalnica, v miru pojem, popijem in prvič pogledam na Garmina. Ja, pa saj nisem tako slab. Spet nadaljujem s tekom in ugotavljam, da gre! Začnem dvigovat tempo, hitreje, hitreje. Zagledam italjanskega martonca, ki je okoli 32km šibnil mimo mene kot za stavo. Zdaj hodi in zgleda hudičevo zdelan. Šibam mimo in se zaderem "Forza Renato, dai, dai!".
Tempo je 4:39, ko šibam pod ciljnimi loki. Lepo mi je, množica navija. Zagledam Loni in Z* z zastavo Tekaškega foruma. Srce poskakuje od veselja.
Sem že na modri preprogi in zlata kolajna visi okoli mojega vratu. Odličen občutek. Vesel, zmatran, ponosen nase. Lepo je biti maratonec
Najem se, preoblečem, prepikam žulje in že ploskam Maci, ki gre proti cilju. Vsi smo uspešno zaključili!
Analiza pri Hudičevcu je bila še pika na i čudovitega dne. Pri mizi sta zaharmonirala Bernarda in LojzeP, tako da je veselo vzdušje ob odličnem domačem terančku bilo že skoraj kičasto.
Čestitke vsem, ki ste dosegli res izjemne rezultate!
- 05 Maj 2010, 10:37
#222674
Čestitam Samo, ja res je lepo biti maratonec
Samo:-) napisal/-a: Lepo je biti maratonec
Čestitam Samo, ja res je lepo biti maratonec
- 05 Maj 2010, 12:10
#222694
Če si kdo želi sprintat diplomo s sliko:
http://www.tds-live.com/ns/index.jsp?lo ... ocale=1040
LP Tomaž
http://www.tds-live.com/ns/index.jsp?lo ... ocale=1040
LP Tomaž
I will run until my feet no longer run no more!
- 05 Maj 2010, 12:43
#222696
Samo, čestitam
Anything is possible, but you have to believe and you have to fight.
- 05 Maj 2010, 19:03
#222742
pretekel sem 23 polmaratonov - 1:21:36 (2015), 41 maratonov 2:58:17 (2016), 4 gorske maratone (<42km) in 3+4 ultre
https://www.etsy.com/shop/AquaGraphics
Se pridružujem vsem pohvalam Bojanu za organizacijo. Zaključek je pri Hudičevcu je bil res pika na i.
Upam, da še kdaj ponovimo!
Začel sem s tempom okrog zajčka za 3:30, ki pa mi je bil prepočasen, zato sem malo potegnil. Do vznožja klanca je šlo kar hitro, v klanec sem šel po pameti, da me ne bi pred ciljem pobralo. Na vrhu se je začel najlepši del proge - krasni razgledi, predori...
Približno na 35km me je ujel Toni, malo kasneje še Janez. Žal nisem mogel v zadnjih km pritisniti na gas tako, kot onadva. Mogoče sem se preveč šparal V cilj sem prišel z nasmehom in časom 3:26:18, slabi 2 minuti za PB. Povprečni pulz pod pričakovanji - 148, maksimalni 168 v ciljnem sprintu.
A sem že pohvalil organizacijo in odlično kosilo?
Upam, da še kdaj ponovimo!
Začel sem s tempom okrog zajčka za 3:30, ki pa mi je bil prepočasen, zato sem malo potegnil. Do vznožja klanca je šlo kar hitro, v klanec sem šel po pameti, da me ne bi pred ciljem pobralo. Na vrhu se je začel najlepši del proge - krasni razgledi, predori...
Približno na 35km me je ujel Toni, malo kasneje še Janez. Žal nisem mogel v zadnjih km pritisniti na gas tako, kot onadva. Mogoče sem se preveč šparal
V cilj sem prišel z nasmehom in časom 3:26:18, slabi 2 minuti za PB. Povprečni pulz pod pričakovanji - 148, maksimalni 168 v ciljnem sprintu.A sem že pohvalil organizacijo in odlično kosilo?
pretekel sem 23 polmaratonov - 1:21:36 (2015), 41 maratonov 2:58:17 (2016), 4 gorske maratone (<42km) in 3+4 ultre
https://www.etsy.com/shop/AquaGraphics
- 06 Maj 2010, 00:11
#222762
Eto, Dexi mi je vzel talepši stavek, pa sem poiskal drugega 
Ja in kožica se ti je vtrgala med prsti na desni nogi. Tak zgleda to razdevičenje
Hvala za poročilo, katerega sem čakal in čakal ...
Samo:-) napisal/-a: Nobenih kalkulacij, optimizacij ipd., sem pač maratonski devičnik, ki gre malo poeksperimentirat
Ja in kožica se ti je vtrgala med prsti na desni nogi. Tak zgleda to razdevičenje
Hvala za poročilo, katerega sem čakal in čakal ...
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA