- 04 Sep 2010, 18:33
#232374
Jeah, jeah, jeah,
čakte, še enkrat: jeah!!!
Sem rekla, da grem na duoplih cajt od Lamovca in sem ga !!! HA, ha, ha, premagala. Zdej mi pa drugo lejto ni treba v ponoven fajt. Al pa …
Alora, ko smo se zjutraj peljali proti Baški grapi, se mi niti sanjalo ni, da mi bo moj dan zrasel v en tak doplih ponos. Ma, saj ste vzeli vsi prospekte za drugo leto za svetovno prvenstvo za GM4O, ne? Če jih niste, jih bejžte hitro nazaj iskat… In saj ste vsi pogledali na slikco tam spodaj, ko pridem JAST v cilj, z enim, takim ekstra čustvenim izbruhom, ne?
Ma, kolk sem jast ponosna. Da me lahko cejli svejt vidi…
No, tolk za uvod.
Moram priznati, da sem cel teden študirala na Črno prst, bilo me je strah, da bi kar najrajši doma ostala. Sam kaj, ko me pa una ta druga varianta vsakič znova še bolj povlejče. Saj veste, una, da , ko si na vrhu in pogledaš proti dol in vidiš, da je bilo za vse skupaj treba eno urco in pol in da si ZMAGOVALEC !!! In da si v cilju skupaj z res dobro tekaško elito, ki ti privošči, tudi tebi… Ej, ma, veš kaj kavč, klinc te gleda !
Na štartu smo v drugem ovinku pred vasjo spet lahko pozdravili teto szi ramoniko. Ki je tako lepo špilala, da sem ji kar zaploskala. No, tam se je moj tek tudi končal, naprej je šlo samo še s hojo in ko smo prišli do stopnic ob hiši, kjer so nam vaščani vneto ploskali, si nisem imela kaj, da se ne ustavim in jih povprašam: » Ma, čakte, kej niste še zrihtali dvigala za tle gor? »
In smeh in mene že ni bilo več, sem morala zagristi v travne štengce. K sreči ni drselo, ker je bilo suho, tako, da sem jih skupaj z mojimi sotrpini v koloni lepo premagala.
No, do drugega kilometra sem se že po moje udelala in šla svoj tempo. Pravzaprav se mi je zdelo, da niti ne grem tako hitro kot druga leta. Sem si že prej rekla, bejži, mati, ti glih en pikič bolj na lahko, ker ta zadnji vzpon pa, uf, ta pa res traja…In saj veš, mati, kako te pobere? In sem šla. Na prvi okrepčevalnici sem si vzela vodo in cedevito in odbrzela naprej.
No, celo pot se mi je res zdelo, da mi gre v redu. Na pamet so mi prihajale vse mogoče misli, med enimi je tudi bla, le kdo me bo letos pričakal na ta drugi okrepčevalnici? Oštja, sem pomislila, da pa ne bo sam Jožko tam gor, ker spodaj ga pa nisem nič videla. Le kdo?
Pa skupaj z Emilom, ki prav danes praznuje Abrahama- Emil, še enkrat, vse najboljše!- primaširava do njih! Sami fejst fantje, so rekli da so tudi oni lovci, sam da pa ne lovijo. ( Ne pa, itak!) Emila so ustavili, ga poškljocali, mu ponudili že za gor uno, ta belo, pa je zavrnil. Sem zažugala: Fantje, sam glejte, da boste še za dol tle, ker jast pa pridem največ zarad tega. In so ubogali. No, Emil je do tu hodil za mano, nakar sem mu pa le dala prednost in kaj kmalu ga že ni bilo več pred mojimi očmi. Pole se mi je pa zgodila una, ko zmerom, ko mi vsi pravjo, k se vračajo: Sam še malo, sam še malo ! Ma, sam še malo je blo neskooooončno dolgo. Ja, ta se mi pa res vleče. Končno ravnina in ko zagledam kočo, se celo spravim v en tak slow motion tek in na zadnji, ej, do čez mene visoki štengi mi ponudi roko možakar.
Pogledam avtomatsko na rezultate in vidim, da sem za dobro minuto izboljšala svoj dosedanji najboljši čas Č.P. in se že veselim, da sem ZMAGALA!
Zdaj, vsi smo zmagali, ma najbolj hitro je pa šel naš forumovec Bojan Ambrožič. BRAVO, Bojan, še enkrat. Ma tudi pri damah je šla najbolj hitro ena, ki je registrirana na TF. BRAVO, Mihaela!
Na vrhu sem si privoščila čaj, eno tako, čudno zeleno zadevo, ki mi jo je častil Slavko Prezelj, to je uni, ki upa po pet botov okoli, saj veste, kjeri, ne?
Pa še malo sadne kupice in bejžmo, dol, v dolinco.
Ja, jast ki sem bolj ropotuljasta, si hitro dobim kakšno žrtev, k me mora poslušat in tako smo v družbi s klepetom res bili kar hitro nazaj na prireditvenem prostoru. Ma, da ne boste mislili, da se nismo ustavili pri ta mladih lovcih. O, smo se, smo se…
No, zdaj me je pa že prav malo skrbelo, kje je ta naš Jožko, pa sem , firbc babji, hitro šla v akcijo, kjer so mi povedali, da ima predstavitev svetovnega v Kamniku.
Mize, polne vsega sadja, kar ti pride na pamet, dobro zelje szi klobaso, ki pa sem jo dala mojemu Zz topu, ker sem veđetable, lep stolček za odmaranje, al pa fishing.
Rezultati. Imela sem kar nekaj dela za vse napisat, saj je bilo danes na teku kar devet članov našega društva, kjer vodim točno evidenco opravljenih tekem.
Na razglasitev nismo čakali, ker se nam je mudilo, saj veste, kam, ne? K deci, pa v cunje iz štrika, pa v cunje na štrik, pa kuharija….
Jej, spet sem dolga, sam kaj čem, če pa moram napisat čim več.
Aja, pa moram res čestitat še enkrat prav vsem, ki smo se spopadli s to, ima Bojan kar prav, pametno tekmo.
Ma, zdej bom pa nehala.
Ma, sam še to: Ma kolk sem fajn na tisti sliki !
Njede?
Drugače pa je tek na Črno prst železen repertuar gorskega teka v Sloveniji pa čeprav nima priznanega statusa 1. organiziranega gorskega teka v Sloveniji se vidi, da korenine so in to globoke.
