- 15 Avg 2010, 17:14
#230657
Ob odsotnosti Teka na Grintovec je Tek na Ratitovec letos štel kot državno prvenstvo v gorskem teku navkreber. Ne, sploh ne trdim da si take časti ta tek ne zasluži. Prej nasprotno, saj zaradi svoje izjemne zahtevnosti od športnika zahteva resen pristop in pa obilo trme. Trasa je tako zoprna, da se je nastopu odpovedal marsikateri odličen slovenski atlet. Vendar velika večina pa se je vseeno pojavila na štartu – v boju za naslov državnega prvaka / državne prvakinje.
Prvi štirje kilometri so bile zame še najtežji, saj trasa teka poteka po položnem asfaltu do Podlonka. To je bila igra za mojo psiho oz. potrpežljivost. Počutil sem se dovolj močnega, da bi lahko tekel precej hitreje, a sem raje varčeval svoje moči za “gorski” del, ki šele prihaja. Potrpežljivo tečem v močni zasledovalni skupini za vodilnimi tremi ( Aličem, Zarnikom in Lamovcem). Asfalta je končno konec in sedaj vidim svojo priložnost. Počasi pridobivam tako na času, kot tudi na mestih. Sploh ne hitim z napadi, ampak le počasi čakam da se tekmeci izčrpajo.
Poleg vsega pa mi zelo vlažno in (za avgust) hladno vreme godi. Če je bilo vreme idealno, pa to ne velja za (že tako težko) progo. Ta je bila od močnih padavin povsem razdejana, po njej so tekli potoki, ob njej slapovi,… da lepljivega blata sploh ne omenjam. Vendar so copati vseeno prijeli in se je dalo teči.
V ciljna dva kilometra pritečem še relativno svež in motiviran. Z lahkoto mi uspe preteči tudi najbolj zahteven odsek proge čez spolzko skalovje. V ciljnih metrih pa se je spustila tako gosta megla z močnim vetrom da sem mislil da sem se izgubil. Ne, v cilj sem prišel, z lažjimi mišičnimi krči. Neverjetno, ampak krči so se mi pojavili povsem na istem mestu kot na tej progi lani. Z drugih tekem pa jih sploh ne poznam! S svojim nastopom sem bil zadovoljen saj sem bil peti. Peti v državi ni niti tako slabo, mar ne? Še bolj pa sem bil zadovoljen, ker mi je končno uspelo sestaviti eno taktično uspelo tekmo. Polom na Veliki planini me je izučil.
Naslov državnega prvaka je pripadel Simonu Aliču, naslov državne prvakinje pa Mojci Šušteršič. Čestitke!
Lep gorsko tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Prvi štirje kilometri so bile zame še najtežji, saj trasa teka poteka po položnem asfaltu do Podlonka. To je bila igra za mojo psiho oz. potrpežljivost. Počutil sem se dovolj močnega, da bi lahko tekel precej hitreje, a sem raje varčeval svoje moči za “gorski” del, ki šele prihaja. Potrpežljivo tečem v močni zasledovalni skupini za vodilnimi tremi ( Aličem, Zarnikom in Lamovcem). Asfalta je končno konec in sedaj vidim svojo priložnost. Počasi pridobivam tako na času, kot tudi na mestih. Sploh ne hitim z napadi, ampak le počasi čakam da se tekmeci izčrpajo.
Poleg vsega pa mi zelo vlažno in (za avgust) hladno vreme godi. Če je bilo vreme idealno, pa to ne velja za (že tako težko) progo. Ta je bila od močnih padavin povsem razdejana, po njej so tekli potoki, ob njej slapovi,… da lepljivega blata sploh ne omenjam. Vendar so copati vseeno prijeli in se je dalo teči.
V ciljna dva kilometra pritečem še relativno svež in motiviran. Z lahkoto mi uspe preteči tudi najbolj zahteven odsek proge čez spolzko skalovje. V ciljnih metrih pa se je spustila tako gosta megla z močnim vetrom da sem mislil da sem se izgubil. Ne, v cilj sem prišel, z lažjimi mišičnimi krči. Neverjetno, ampak krči so se mi pojavili povsem na istem mestu kot na tej progi lani. Z drugih tekem pa jih sploh ne poznam! S svojim nastopom sem bil zadovoljen saj sem bil peti. Peti v državi ni niti tako slabo, mar ne? Še bolj pa sem bil zadovoljen, ker mi je končno uspelo sestaviti eno taktično uspelo tekmo. Polom na Veliki planini me je izučil.
Naslov državnega prvaka je pripadel Simonu Aliču, naslov državne prvakinje pa Mojci Šušteršič. Čestitke!
Lep gorsko tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič
ekipe, prijava, transport na Prtovč. Ob 10:15 min štart, istočasno kot tudi članice in mladinci v Podlonku ter člani v Železnikih. Slabe 4 km najstrmejšega dela proge, dobrih 600 m višincev. S časom 33:33 sem bil na vrhu kot tretji od tistih, ki smo štartali na Prtovču (pred mano prva odlična mladinka Lea Einfalt ter moj klubski "šef" Brane Čenčič), kmalu pa sta bila v cilju tudi ekipna sotekača TONEK in za njim Alonso ( 
obema 
)...seštevek nam je prinesel ekipno drugo mesto, pred nami je bila ekipa domačih mladcev...
!
...žal objava zaradi tehničnih težav prej ni bila možna 