Zadnje novičke

[spela*]

Evo, pa sem končala svoj prvi olimpijski triatlon!

Iz Ljubljane smo šli zgodaj, voznik Razy in midva s Kairosom. Da nam namreč ne bi zaprli ceste. Tako da smo bili v Zagrebu precej pred startom in je bilo več kot dovolj časa za ... wc, ogled kolesarske proge (en krog s kolesom - na tekmi jih je potem bilo šest) in pripravo. Edino menjalni prostor je bil za moje pojme odprt malo premalo časa - glede na to, da vendarle še nisem izkušena triatlonka, za katero bi bilo zlaganje stvari rutina, ampak moram o vsem malo razmisliti, bi raje imela več časa. Ampak sem vsaj imela zraven sebe izkušena triatlonca.

Iz menjalnega prostora pa kar proti startnemu mestu. In to kar po vodi, da se malo navadimo. Še dan prej sem brala, da ima Jarun 21 stopinj, in me je skrbelo, da ne bo premrzlo, ampak je bil en topel dan očitno bil dovolj, da se je voda dovolj segrela, da je bilo plavanje čisto prijetno.

Med segrevanjem v vodi ugotovim, da se ne vidi nič. Pod vodo razen lokvanjev, v katere se ves čas zaletavaš, tako ali tako ne vidiš nič drugega, ampak zaradi zarosenih očal tudi nad vodo nisem dosti videla. Boja? Kakšna boja, kje je boja? V glavnem, s pomočjo Kairosa sem tudi to težavo z očali rešila.

Start je bil ločen: najprej moški, potem ženske. Kar je super, sploh ker je bilo žensk zelo malo. Najhujši je namreč skupni start, ko si kaj hitro lahko zbrcan v tisti množici. Naš start je bil idealen. V prvem krogu sem večinoma plavala prsno, ker me je skrbelo, da bi me pri kravlu preveč zaneslo z linije. No, v drugem krogu pa sem si rekla, da zdaj progo že poznam in lahko večinoma plavam kravl. Še dobro, da ni bilo še tretjega kroga, bi morala plavati delfina.
Čeprav smo punce startale 10 minut za fanti, mi je v vodi celo uspelo prehiteti vsaj dva fanta. Ki sta me verjetno potem prehitela na kolesu (vem ne, ker glede na to, da je bilo 6 krogov, te tako ali tako ves čas prehitevajo, vsaj mene). Kolo je šlo, proga je tam ravna, edina nevarnost so hitrostne ovire ("ležeči policaji"), pri katerih moraš peljati po sredini, kjer je cesta ravna. Trikrat se mi je zgodilo, da sem morala zavirati - dvakrat me je "izrinila" skupina, ki me je prehitevala, enkrat pa dva kolesarja, ki sta se peljala nasproti in nista upoštevala, da sem jaz na tekmi, onadva pa ne. Priznam, v zadnjem krogu me je že bolela rit in sem komaj čakala, da odložim kolo.

Tek pa ... mislila sem, da bo to moja disciplina, pa ni bilo tako. Vročina me je povsem zdelala. Najbrž tudi zato (ali pa je to mogoče celo glavni razlog), ker sem bila dehidrirana. Moj problem je namreč, da na kolesu ne znam oziroma si ne upam piti, vsaj na cestnem ne. Naredila sem napako, da nisem pila niti v menjalnem prostoru, tako da sem prvič pila šele na okrepčevalnici na teku, to je po več kot dveh urah na progi. Verjetno prepozno. In čeprav sem potem na okrepčevalnicah veliko pila, ker sem bila zelo žejna, je bilo najbrž že prepozno.
A nič hudega, v cilj sem prišla, kolo je zdržalo, žal nekateri niso imeli te sreče, ampak so se morali soočiti s praznimi gumami.

Na koncu nas je bilo uvrščenih 10 žensk (dve nista končali tekme) - jaz sem bila seveda zadnja, 10., ampak prišla sem v cilj in dobila celo medaljo za 2. mesto v kategoriji. Rezultat je bil 3 ure in 7 minut, ampak glede na to, da sem 10 km tekla več kot eno uro ( ), bi z bolj pametno taktiko, kar zadeva pitje, morda celo prišla v cilj pod tremi urami. A pustimo to za naslednjič. Za prvič se mi zdi to čisto dobro.

[lenči]

Špela, bravoooo in seveda vsem ostalim čestitkeeeeeeee

[raf]

bravo Špela in sedaj vidim, kaj bo moj naslednji izziv pri triatlonu .......seveda bom prej moral na kak tečaj plavanja , ker tu sem totalni amater....

[pelvis]

Čestitke za prvega. Od tu je vse lažje
Sicer pa bodi vesela, da si lahko sploh tekla, če v takem vročem in suhem dnevu nisi nič pila do teka. Treniraj pitje na biciklu in to pri vsaki hitrosti.
Srečno in naj ti bo triatlon v veselje.

[ton]

Čestitam, Špela, za prvi olimpik. Seveda, na takšni vročini brez kapljice vode na kolesarskem delu nihče ne more preživeti dirke, zato si še bolj junaško v cilju. Čestitke tudi Metki in Helgi - tudi njima je bil to prvi triatlon olimpijske razdalje.
Sam sem bil tisti lojbe s preluknjanimi zračnicami: med plavanjem je sonce počilo ne le eno, pač pa obe, zato se nisem niti lotil menjavanja in sem dirko neslavno končal. Se zgodi.
Čestitke tudi drugi Špeli, Razyju in Kairosu. Ni bil dan za užitkarjenje.

[spela*]

Čestitam, Špela, za prvi olimpik. Seveda, na takšni vročini brez kapljice vode na kolesarskem delu nihče ne more preživeti dirke, zato si še bolj junaško v cilju. Čestitke tudi Metki in Helgi - tudi njima je bil to prvi triatlon olimpijske razdalje.
Sam sem bil tisti lojbe s preluknjanimi zračnicami: med plavanjem je sonce počilo ne le eno, pač pa obe, zato se nisem niti lotil menjavanja in sem dirko neslavno končal. Se zgodi.
Čestitke tudi drugi Špeli, Razyju in Kairosu. Ni bil dan za užitkarjenje.

Hvala za čestitke!
Ja, sem vedela, da se boš oglasil, zato nisem hotela izpostavljati, da si bil to ti.
Izvedela sem v cilju, prej se mi je le čudno zdelo, da že tečeš, in to po progi, za katero se mi je (pravilno) zdelo, da ni prava. Seveda hvala za navijanje!

[Sončka]

Čestitke Špela za prvi Olimpik, čas je čisto ok, pravzaprav idealen, saj boš tako vsako leto hitrejša.
Ko sem pripeljala sina z nogometne tekme domov, vsa ožgana in utrujena, para je kar plesala po zraku, sem enostavno pomislila, uf, tole bi bilo pa matranje. Ampak ko si enkrat na tekmi, vročina nekako ni tako močna, kot če se kje v senci skrivaš.
Domov sem celo prišla bolj ožgana od Razyja.

Čestitke vsem!!!

[AinE]

Špela in ostali forumovci, ČESTITAM!
Enkrat moram tudi to probat
LpE

[spela*]

Rezultati:
http://www.zagreb-triatlon.hr/zagreb-open-2012

[alpek]

Evo sem že enkrat napisal, pa mi je na koncu vse zbrisalo.
Najprej čestitke Špeli in vsem, za katere je bil to prvi olimpik v življenju. Počasi in vztrajno se daleč pride.

Pri meni je šlo po pričakovanjih. Plavanje še najslabše, kar pomeni, da bo treba še pa še vadit, če bom želel napredovat.
Kolo se najprej izmenjujeva v dveh, potem sem bil premočan za ta drugega, potem nas dohiti vodilna trojka, jo držim za en krog, vendar potem popustim, saj so bili premočni, jaz pa porabil preveč energije za držanje tempa.
Nato en krog sam, dohitim še enega solo in potem se kak krog in pol izmenjujeva. Nato naju dohiti hitrejša skupina in ga žgemo do konca do menjalnega prostora. Na kolesu se sploh ni čutilo, da je že precej toplo.

Potem pa na teku šok. Vročina. Najraje bi kar nehal po prvem krogu. Tempo pada iz kroga v krog kot posledica naprezanja na kolesu in vročine. Šele nekje sredi tretjega kroga uspem ohranjevati konstanten tempo. Lih toliko, da je bilo še moči za malo hitrejši prihod v cilj.
Bistvena napaka je bila, da sem od doma odšel brez kreme za sončenje. Posledica je, da še sedaj ne morem spati na boku.

Končni rezultat niti ni bil toliko slab, tako da sem v splošnem kar zadovoljen z nastopom po šestletni športni pavzi in moj letošnji comeback v triatlon poteka po pričakovanjih.

Tekma je bila sicer dokaj skromno organizirana. Zame sicer prva tekma v Hrvaški, tako da ne vem ali je to posledica recesije, ali je to pač standard na hrvaškem.

Se vidimo na naslednjih tekmah.

Pa še slike, če koga zanima.