spela* napisal/-a:Sama sem tekla v drugi skupini - in res smo imeli najhujše razmere. Ne le, da je nekaj časa močno deževalo, še hujše so bile strele. Enkrat je udarilo v neposredno bližino - ravno v tistem hipu me je prehitevala ena sotekmovalka - to je bila očitno gumpyjeva žena - in jaz se zdrznem "O, šit!". Ni bilo povezano z njo, pač pa z udarcem strele, ker sem se precej prestrašila in že hotela odstopiti. Pogledam njo, ona nič, teče dalje, kot da ne bi ničesar slišala (pa ni imela slušalk). Potem pomislim, da sem mogoče samo jaz taka reva - no, ampak na koncu sem v pogovoru z drugimi tekači ugotovila, da se je večina prestrašila enako kot jaz.
Špela naj te potolažim. Sploh nisi reva. Vsi tekači druge skupine bi si zaslužili najmanj medaljo za hrabrost
. Po ogledu video posnetka to ni bila gumpyjeva žena, pač pa moja mama. Dejansko je izgledalo, kot da je udarilo v steber z reflektorji ali v pločevinasto streho tribune mimo katerih sta tekli. In čeprav me je omenjena gospa na koncu prvič v življenju "nabila" po času na isti tekmi (
babi
), je očitno "že v letih" in malo slabše sliši...
Sam letos skorajda ne tečem (manj kot 400 km v celem letu), na ta tek pa sem se prijavil že zaradi tradicije in izziva. Sem sploh še sposoben teči pod 1 uro na 10000 m?
In odgovor je DA. Ravno dovolj za malo spodbude pred jesenjo, ki bo, upam, zame bolj tekaška.
Čestitke organizatorjem in vsem, ki ste v nedeljo tekli. Bili ste odlični!
kustus
