Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 miro
#326959
En velik poklon in spoštovanje vsem borkam in borcem na tej tekmi!
Vsi ste enkratni borci - borke - tako štafete, kot posamezniki!
Le nadaljujte še naprej tako zmagoslavno!
:laola

Miro
#326966
Na kratko še od mene :D
Ne vem kako naj UB opišem. Ni besed ... če skušam to napisati telegrafsko bi bilo nekako tako:

leta 2012 prvi poskus - vročina me je pokosila na 193 km... enostavno zaklenjeno telo... telo ne izvaja ukaza - ena noga gre pred drugo...to je to.
leto 2014 ... skušal popraviti napako 2012 - za support potrebna najmanj 2-čoveka (en v avtu, en na kolesu) - napaka ni odpravljena :(
Uglavnem s Suzy se odpraviva na Balaton dva dni prej...pakiranje hitro… jasno...ni nepotrebnih besed.
Ugotoviva, da si je možno izposoditi kolo (prvotni plan je bil spremljevalec v avto). Kolo je bilo 'preveliko' da bi ga vzela s seboj -oz. preveč prtljage...

Klima na Balatonu pozitivna...znani obraz...vsi veseli..hahaha (verjetno kot mene pa so ponoči mnoge tekače more tlačile-le zakaj?)

vreme še dan pred tekmo vetrovno...hladno...skratka, če bi ta dan tekli, bi zmrznil (čudežno se je na dan teka vreme stabiliziralo).

Tek je potekal standardno...menjava enakomernega teka z prekinitvami za katere poskrbi teta 'kriza'…skratka do 130km..ok
Nato pa se dimenzija časa in razdalja popačita...tečeš, tečeš, pretečeni kilometri pa kot da mirujejo...
Ko se zavem da 'bluzim'( misli niso čiste) se uležem na travo in se skušam zbrat/naredim samoanalizo...in odtečem nekaj KM nato postopek ponovim.
(to sem prvič prakticiral in se je izkazalo za zmagovalno tehniko)-bolje to kot kapitulacija...samo treba biti pazljiv da ne zaspiš :)
Verjetno ni potrebno razlagati da zadnjih 21km je kot tek, ki se nikoli ne konča….
Cilj/čustva…ne vem nič… sem otopel…še nisem predelal…dajte mi še čas…občutki še niso pritekli za menoj.
Ne glede kako dolgo človek teče in kakšne razdalje ima za seboj….se mi zdi, da pri razdaljah kot je UB človek prestopi prag prisebnosti in območja ugodja…
P.S. da slučajno nekdo ne reče, da tek ni skupinski šport :D jaz brez supporta (spremljevalke katera je prekolesarila Balaton in preživela ter obdržala zadnjico...kakor navijačev doma) bi kratko potegnil.
Hvala vsem

LP
David Pehnec
Uporabniški avatar
 raziskovalec
#327003
Čestitke vsem herojem, ki ste se podali na ta tek in dosegli res fantastične rezultate.
Še posebej bi čestital Zajcu in njegovi ekipi. nekako si predstavljam prekolesariti tole razdaljo, preteči pa je popolnoma izven moje predstave. 50 km boja s plavim in belim,
nepredstavljiv boj s ploščicami, krize na 47 in 100 km. Obisk izvidnice :lol: In krize na koncu.
Ha, Zajc pa tečen, ampak prepričan sem da veliko manj kot drugi. Mislim, da se vsak spremljevalec zaveda kaj ga čaka. Zato se ob teh zapisih moje občudovanje herojev prenese tudi na njih in ostajam preprosto brez besed.
 spela*
#327013
Se pridružujem čestitkam! :laola

Tudi vsem spremljevalcem. Samo predstavljam si lahko, kako tečni so tekači po toliko kilometrih ...
Uporabniški avatar
 raf
#327016
Najprej čestitke vsem našim norcem, ki so se tako dobro držali. :clap: Res ta balaton ima svojo moč in čeprav na tekmi nisem srečal nobenega našega v svoji izmeni sem vseeno vse solo tekače spodbujal z glasnim ploskanjem in navijanjem. :laola
Naša sladka ekipa je tudi zaključila to ultro in sem zelo vesel tega dejtva, ker na poti je bilo kar nekaj zapletov v smislu iskanja lokacije predaje in je kombi zamudil predajo, oziroma je tekač bil prehiter, pa težave z iskanjem modela, ki bi moral imeti ono škatlico za čip( je šel na wc s skatlico).... da ne govorim o naših cukrih, ki so bili včasih visoki ...včasih pa niski.... Seveda je pa najbolj fasciniralo mene to, ker sedaj šele vem, kaj pomeni biti v solo izvedbi ...glede na logistiko in vse ostalo..... čeprav sem bil v ekipi ni bilo skoraj nič drugače v smislu težavnosti.
Tistih par sekund nad 20 ur je malo grenkih :| , ampak vseeno veliko bolje, kot smo planirali pred samo dirko. Morate vedeti ,da sem samo jaz imel izkušnje s takim načinom tekanja in so ostali fantje bili na čistini in smo se sproti prilagajali na situacijo in moram jih pohvaliti, ker so se dobro držali. :laola Seveda brez spremstva ne bi bilo nič in tudi njim velika zahvala. organizacija kar se tiče okrepčevalnic je bila susper...težave so pa povzročali kolesarji ,ki so spremljali prvih 120 km svoje tekače v ekipah, čeprav je bilo prepovedano.... Res me čudi ,da niso(smo) koga povozili, ker je bilo na momente čisto kaotično... :argue: Vem, pa da je bila za nami še večja gužva, ker smo mi štartali v prvi tretini ekip....
Aja poleg UB so imeli ta dan tam še triatlon in še eno kolesarkos dirko z več, kot 4000 udeleženci in ti so vozili celo kontra nam tekačem....... Skratka skoraj popolni mrk na cestah.....
Sedaj ,ko tole pišem sem šele prišel nazaj s spancem na nulo, ker sem v dveh dnevih spal mogoče 3 ure......pač idejni vodja je moral paziti na vse. :mrgreen: Namestitev je bila ala Hilton...hotel III brez recepcije je bil full cool, ker sem ugotovil, da bi lahko pretovoril v sobe pol Slovenije.... :lol:
So pa vsaj nekaj popravili od zadnjič , ker so del cest na delu kjer so bili največji klanci speglali v nulo z novim asfaltom in je bil vsaj tek v klanec malo bolj fensi, ker po skoraj novem asfaltu še nisem tekal......
 Maryet
#327055
Ultrabalaton je bil zame novost, zato me je že kar nekaj dni črvičilo v trebuhu.
Napočil je dan D. Ura je odbila osem in pognali smo se novim dogodivščinam naproti.
Začela sem z zmernim, enakomernim tempom, ki sem ga držala nekje do 120km. Večjih težav nisem imela, razen tega da sem nekje od 40km pa do 90km bila kar nekajkrat za grmom. Potem pa se je začelo. Naredila se je noč. Tempo je močno padel saj sem se komaj držala pokonci. Najraje bi kar legla in zaspala do jutra. Še dobro, da je bil tu Srečko, ki me je ves čas spodbujal. Ko se je zdanilo, se je tempo spet malo dvignil, nekje do 200km. Potem pa spet ista pesem. Zdelo se mi je, da se mi cilj oddaljuje. Kilometri so se vlekli in vlekli. Pojavila se je tudi bolečina v kolenu, ki pa je izzvenela, ko sem se končno začela spuščati proti cilju. Potem pa zmagoslaven občutek v cilju. Uspelo mi je!

Čestitke vsem našim fantom, ki so sodelovali na tej preizkušnji, ne glede na končni iztek; predvsem pa Borisu in Lojzetu, ki sta dosegla vrhunske rezultate. :laola

Nekako mi je bolj pri srcu razgiban teren (hribi in doline), kot pa takšna monotonost po asfaltu. Vendar pa spet ena nova preizkušnja, ki mi jo je uspelo premagati. :)
Uporabniški avatar
 zvone
#327058
Maryet napisal/-a:Ultrabalaton je bil zame novost, zato me je že kar nekaj dni črvičilo v trebuhu.

Nekako mi je bolj pri srcu razgiban teren (hribi in doline), kot pa takšna monotonost po asfaltu. Vendar pa spet ena nova preizkušnja, ki mi jo je uspelo premagati. :)


Bravo Marjeta!

:laola :laola

Čestitke in kapa dol!

Čestitke in kapa dol tudi Lojzetu in Borisu!

:laola :laola

Še naprej tako uspešno!

Čestitke tudi ostalim, ki so se podali na ta zahteven izziv.

:laola :laola

lp. zvone
 ZdenkaR
#327065
Tudi iz moje strani en velik poklon in čestitke vsem trmastim tekačem in tekačici, skupini diabetikov in seveda vsem spremljevalcem. Upam da nisem koga pozabila. Heroj je že tisti, ki se že pojavi na štartu te težke preizkušnje. Lepo je brati vaša poročila, kar dvakrat sem jih prebrala.
:cast1: :cast1: :cast1: :cast1: :cast1: :cast1: :cast1: :cast1: :cast1: :cast1: :cast1:
:laola :laola :laola

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA