- 14 Maj 2005, 14:23
#40022
Pri nas doma je pač tako, vsake kvarte enkrat 
pride na vrsto tudi Carmen, da se udeleži kakšnega teka in da jaz prevzamem funkcijo čuvaja družinskega podmladka. 
Tako je bilo tudi danes, ko se nas je vseh pet natrpalo v avto in se odpravilo na Gradiško jezero pri Lukovici. Vam rečem, to je res sanjsko okolje za teči, se sprehajati ali samo uživati v naravi. Jezero je umetno in ga je država zgradila, ker bi lahko zaradi nove avtoceste prihajalo na tem območju do poplav. Jezero obkroža makedamska cesta, ki se vije delno skozi gozd, delno pa po odprtih košeninah. Dva klančka ne zgledata bogve kaj, pa vendar znata biti za tekače, na tej 4,2 km dolgi progi kar zahrbtna.
O sami tekmi pa tole:
Tekov je bilo veliko. Za najmlajše 1,2km, za ostale pa 4,2km, 8,4km ali 12,6km. Ker je bil štart na 4,2km pred tekoma na daljih dveh razdaljah, se mi je ponudila možnost, da vendar tudi jaz odtečem svojo dozo teka, brez da bo Carmen prikrajšana za svoje prostovoljno trpljenje.
Organizacije je bila res enkratna. Odlično opremljeno prizorišče, topli ljudje, bogata postrežba, medalj na tone...
Še posebno me je razveselila Staša, ki se je pojavila na tekmi in smo spet lahko malo klepetali, malo pa je tudi pomagala krotiti naše zverinice.
Tekli smo pa seveda spet do daske in pobrali veliko medalj. Ne zgodi se prav pogosto, da prideta v eno familijo kar dve zlati v enem dnevu. No, drugo leto bo konkurenca sigurno hujša, tako da bom spet capljal bolj odzadaj, kjer mi je tudi mesto.
Bom pa zato v poročilu verjetno pisal več o analizi, o kateri danes ne bi toliko. Bila pa je in to prav fajn.
pride na vrsto tudi Carmen, da se udeleži kakšnega teka in da jaz prevzamem funkcijo čuvaja družinskega podmladka. Tako je bilo tudi danes, ko se nas je vseh pet natrpalo v avto in se odpravilo na Gradiško jezero pri Lukovici. Vam rečem, to je res sanjsko okolje za teči, se sprehajati ali samo uživati v naravi. Jezero je umetno in ga je država zgradila, ker bi lahko zaradi nove avtoceste prihajalo na tem območju do poplav. Jezero obkroža makedamska cesta, ki se vije delno skozi gozd, delno pa po odprtih košeninah. Dva klančka ne zgledata bogve kaj, pa vendar znata biti za tekače, na tej 4,2 km dolgi progi kar zahrbtna.
O sami tekmi pa tole:
Tekov je bilo veliko. Za najmlajše 1,2km, za ostale pa 4,2km, 8,4km ali 12,6km. Ker je bil štart na 4,2km pred tekoma na daljih dveh razdaljah, se mi je ponudila možnost, da vendar tudi jaz odtečem svojo dozo teka, brez da bo Carmen prikrajšana za svoje prostovoljno trpljenje.
Organizacije je bila res enkratna. Odlično opremljeno prizorišče, topli ljudje, bogata postrežba, medalj na tone...
Še posebno me je razveselila Staša, ki se je pojavila na tekmi in smo spet lahko malo klepetali, malo pa je tudi pomagala krotiti naše zverinice.
Tekli smo pa seveda spet do daske in pobrali veliko medalj. Ne zgodi se prav pogosto, da prideta v eno familijo kar dve zlati v enem dnevu. No, drugo leto bo konkurenca sigurno hujša, tako da bom spet capljal bolj odzadaj, kjer mi je tudi mesto.
Bom pa zato v poročilu verjetno pisal več o analizi, o kateri danes ne bi toliko. Bila pa je in to prav fajn. PANTHA REI
Komaj čakam!
čeprav sm pričakoval mal večjo udeležbo glede na to da je bilo tud vreme naklonjeno 
