Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 5rca
#50962
ahhh .. saj ste že vse povedali, tako da nimam kaj dosti za dodati ... samo to, da je bil nepozaben dan, enkratna družba (fanta tumačformi :!: :wink: ) in odlična organizacija (pobarvane spolzke korenine :!:)
šiškarce imamo seveda spet medalji :!: :!: Taša na 10km in TanjaO na 35km ... čestitke še tukaj :clap: :clap:
se vidimo na SAMu 2006
 ramseus
#51212
Še nekaj utrinkov iz proge. Slike so iz različnih delov proge od Jezerskega proti Pečovniku tam med 25im in 30km. Na fotografijah je cca prvih petnajst moških na 35km in 1.2.4 med ženskami ...3 je bila :D prehitra pa tko lepo sva poklepetala da sem jo podabil slikati... :Dhttp://tekac.afnegunca.com/index.html
Uporabniški avatar
 vizi
#51570
Super fotke!
Uporabniški avatar
 BoštjanG
#51860
To je z naskokom najbolj neažurno poročilo s teka, kar jih je kdaj zašlo na ta forum. A tako pač je; BoštjanG se navsezadnje mora navaditi, da bo nekoč po končani odisejadi na faksu postal tak sodnik, ki bo znal delati nedosledno ter povzročati sodne zaostanke, saj bo le tako lahko spodobno zastopal svoj poklicni ceh. :wink:

Bilo pa je takole…
Ura kaže šesto zjutraj. Tam kjer potka zavije navkeber in ti pod nogami leži mesto z najbolj poštenim županom :twisted: (=Tržič), so jutranjo meglico predrli rezki glasovi: »Kje je dračje? Uf, to so koprive! Kaj pa podrast? Na pomoč, zapletel sem se v vejevje!...« :shock: Ne, to niso bili taborniki iz rodu »Jutranja nespečnost«. Niti zeliščarji. Še manj ilegalni vandrovčki čez našo zeleno mejo.
To sta bila samooklicana supertekača BoštjanG in Dule, ki sta iskala skrivališča za svoje tekaške palice. :idea: Za manj poučene: prvih petnajst kilometrov SAMa se vije po pretežno asfaltni progi in so palice nadležne kakor komarji. Od Tržiča naprej pa je bolje teči bos kakor pa brez palic.
Zato sva z Duletom sklenila peklenski načrt, ki sva ga ljubosumno varovala pred ostalo konkurenco: palice sva skrila ob progi. :FO: Na njih sva navrgla še grmado dračja, vejevja in ostale kamuflaže, da bi jih obvarovala neprostovoljne menjave lastnika. :twisted:
Zatem pa sva z Dulemobilom urno odbrzela na štart v Preddvor. Seveda sva bila vso pot silno ponosna nase, a kaj ko je vožnja trajala le slabe pol ure in nama niti slučajno ni uspelo prevetriti vseh prednosti najinega načrta. 8)

Smo že v Preddvoru. Z Duletom se izvaliva iz avta ter se posmehujeva tekačem, ki si palice tlačijo v nahrbtnike, ovešajo okoli vratu, zatikajo za nogavice,… :twisted: Vse dokler se po zvočniku ne zasliši tale napoved: »Vsi tekači, ki bi želeli, da jih palice pričakajo v Tržiču, naj jih oddajo organizatorju!« :?: Ja, ja, črni oblaki so se zgrnili nad naju. :--( V uteho sva napravila nekaj razteznih vaj: vihanje nosu, mrščenje čela, žuganje z roko,… :nono:

Ker bo šlo kmalu zares, sva odtekla ducat kilometrov za ogrevanje. BoštjanG je opazil, da so se ga znova lotile bolečine v križu in še hujše bolečine v kolenu. Prisegel si je, da zjutraj pred tekom ne bo nikoli več prakticiral kamasutre! :nono: Razjedal ga je globok notranji dvom: »Teči ali ne teči?« No, na koncu so ga zasrbeli prsti na nogah in odločil se je podati v boj. Pred štartom ga je ovekovečil še neuradni Playboy-jev fotograf gregorb, ki se mu je končno uspelo izogniti ženinemu nadzoru in zadihati svobodnega tekaškega zraka. :wink:

In potem se je začelo zares. Odkrevsal sem na pot. Po prvem kilometru sem postal lačen, zato segel v torbo z ozimnico, da bi iz nje izvlekel proizvode čokoladne industrije. A sem segel v prazno. :shock: Moja do vrha in še čez nabasana torba z dobrotami, ki sem jo z ljubeznijo polnil ves prejšnji dan je ostala v Dulemobilu! Dulemobil pa na štartu. :--( Tod sledi obdobje polglasnega naštevanja izrazov primernih le za odrasle osebe. :cenz: K sreči pa mi vzdolž proge ni bilo potrebno trpeti lakote, saj nas je organizator prav lepo oblagal s kalorijami. 8)

V Tržiču znajo prisrčno pozdraviti vsakega tekača posebej. Ker sem iz občine Puconci (kako da je ne poznate?!), me je moderator oklical za Kemo Puconci. Ali drugače; bil sem zastonjkarska reklamni pano, ki je dirjal po ulicah Tržiča. :hehe:

Od tod vodi pot navzgor proti zloglasnemu skrivališču palic. Komaj sem jih izbezal na plano, ter se otresel vsega vejevja naokoli. Palice so bile mokre kot le kaj. Srčno upam, da je to napravila rosa in ne tekači na krajši SAM razdalji, ki so se ogrevali ter se olajševali ravno tam okoli. :? Na naslednji okrepčevalni postaji so me dobrodušni ljudje opozorili, da se mojih palic oklepa čreda polžev. :shock: Zdaj sem imel pa vsega zares dovolj ter si zaobljubil, da bom nikoli več rinil palic v dračje! :nono: Lažji za čredo slinastih polžev, ki sem jih brez milosti ločil od palic, sem počasi dohiteval tekaško kolono pred seboj. Ob tem se nisem mogel otresti občutka, da gre za interno tekmovanje Tekaškega foruma; povsod sami (pol)znani obrazi. :cmok:

Po obilnem deževju zadnjih dni je vzdolž proge kajpada vladala močvirnata idila. Kamerada »čof« in »pljusk« sta me zvesto spremljala. Tudi dva tedna po teku so moje superge še vedno nedotaknjene na balkonu, kjer se jim nihče ne upa približati. :nono: Organiziral sem tudi že nagradni kviz »Kdo ugotovi znamko superg?« A so bili kandidati zaradi debele blatne obloge postavljeni pred pretežko nalogo. :wink:

Bližajoč cilju se je name priklenil belgijski tekaški zvezdnik in me skušal ukaniti. :cast: Na vzponih sem ga gladko ugnal (Saj sem vendar iz Prekmurja in tam dobro vemo kako premagovati vzpone! :wink: ), medtem ko se mi je pri spustih nevarno bližal. Na srečo me je tri kilometre pred ciljem pričakal gregorb, me odrešil palic in s populističnimi vzkliki zviševal moj tempo. On in pa tisti nadležni Belgijec sta poskrbela za hiperhitre zadnje kilometre. Ko je že kazalo, da se ne bom mogel kosati je gregorb izrekel čarobne besede: »Abrakadabra, na domači zemlji se pa menda ne boš pustil nasrati!« :ignore: To je v meni vzbudilo globoka domovinska čustva na krilih katerih sem prečil ciljno črto. Pred Belgijcem seveda! :cast:

Čas precej slabši od lanskega dosežka in od letošnjih pričakovanj. Zato sem se mogel upravičeno spraševati: »Le čemu sem potem vso leto treniral devet ur dnevno?!« :wink: Khm, koleno je bilo žal precej nekooperativno. Priznam, da odločitev za tek tokrat ni bila pravilna. Sploh pri spustih sem se iz tekača prelevil v pohodnika. Včasih je bolje požreti debelo slino in izpustiti tekmovanje kakor pa potem lizati poškodbo (Uf, tale stavek zveni precej sočno!:) :lol:

No, v resnici pa je vsakomur znano, da se BoštjanG SAMa udeleži izključno zaradi masaže na cilju. Tokrat pa se mu je zgodila krivica; masiral ga je moški! Smrk, smrk,… :oops:

V cilju se je trlo forumovcev, vzdušje je bilo zategadelj (za tole besedo so vse doslej menili, da je izumrla z dinozavri vred :D ) prav prijateljsko. Ne kanim (še ena beseda te vrste) naštevati imena vseh; lahko bi se zelo zavleklo. A eno je gotovo: zlepa si ne morem predstavljati časov, ko si prispel v cilj ter se držal bolj zase, ker nisi poznal tekaške kompanije. Zato je še posebej lepo imeti rdečo piko na hrbtu! :clap:

P.S.: Z Duletom priporočava sladoled v Škofji Loki. Do razprodaje zalog na voljo po akcijskih cenah. :rol:
Nazadnje spremenil BoštjanG, dne 20 Sep 2005, 12:47, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
 vanja
#51885
Bravo, BostjanG!
Tako lepo in sočno napisano, da ti takoj odpustimo zamudo!
Uporabniški avatar
 gregorb
#51925
boštjang krasno si napisal!
moram ti sporočiti le eno slabo novico, da so na playboju zavrnili slike in mi predlagali, da poizkusim več sreče v uredništvu revije Moj pes. :evil: :lol: :wink:

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA