- 01 Apr 2006, 20:54
#63150
Najbrž so nas vremenarji tudi nategnili za prvi april, kar je dobro, saj je namesto dežja sijalo močno sonce, da me sedaj peče po obrazu.
Vipavskega teka sem se udeležil, da preizkusim svojo tekaško bazo, ki naj bi jo v potu svojega obraza, ki me sedaj peče, pridobil preko zime. Bila je namreč moja prva tekma v letošnji tekaški sezoni.
Krašovci so znani po dobro organiziranih tekih (mislim, da so v Vipavi Krašovci), tako tudi današnji vipavski tek ni izjema. Le pomlad, po kateri, z razliko od Gorenjske, v Vipavi res diši, se še ni razbohotila v vsem sijaju, zato so vinogradi, med katerimi smo tekli, bolj samevali, ni se kurilo na njivah in ni dišalo po svežem dimu, ki bi nam onemogočal globoko dihanje in s tem povečeval srčni utrip.
Teklo nas je dobra stotnija, mislim da, od teh je bila slaba desetina forumcev. Zategadelj (rečeno je, naj to bolj pogosto uporabljamo), tudi nismo dobili nobene kolajne, niti nihče od nas ni stopil na zmagovalno stopničko, vsaj takrat ne, ko je bilo to merodajno. Smo pa dobili velike porcije kurjega futra, mislim, da jo je kakih deset kilogramov, ki jo je daroval sponzor in sem jo dobil kot izžrebano nagrado, ki pa so jo tako ali tako dobili vsi. Samo vsi niso dobili kurje piče, eden je dobil sesalec, drugi pa so nagrade dobili v vrečkah, tako da kljub prizadevanju in stegovanju vratu nisem mogel videti, kaj je v teh vrečkah.
Verjetno se mi je tek zaradi kurjega futra vlekel kot kurja čreva, ni ga hotelo biti konec, čeprav sem že komaj dihal. Temu je pripomogla tudi nedokončana ali nikoli končana shujševalna kura. Sedaj sem pa še hrano dobil zanjo. Že skoraj kurji polt me je oblival, ko sem pritekel na cilj in bil s časom kar zadovoljen. Namreč moje zadovoljstvo je že potešeno, če tečem deset kilometrsko progo pod eno uro. In to se je na prvi letošnji tekmi v Vipavi tudi zgodilo. Zato sem kar zadovoljen.
Za obnovo organizma nismo dobili kurje obare, kot bi človek sodil po pogostnosti nagrad, ampak okusen golaž z rezinami polente in to po receptu napovedovalčeve tašče. Ko sem že pri kurah, priznam, da se pri meni po kurah imenujeta dve stvari: kurji britof, če kdo ne ve kaj je to, to je velik trebuh in pa kurja pamet, kajti kateri pameten človek bi pri teh letih iz enega konca Slovenije šel teči na drugi konec samo zato, da bi dobil deset kil kurjega futra, ko pa ni vredna niti shujševalna kura, niti kurja pamet niti kurji britof, da bi jih futral.
No tako, s tekom sem zadovoljen, sezona je odprta, odločilno dejanje je storjeno, namreč prva tekma, bolj dramatično bi rekel, da sem prekoračil Rubikon, a je bila le Vipava.
Zdaj moram pa pogledati, kateri teki so na vrsti naslednje tedne in vsled tega moram tudi zaključiti tole poročilo.
Samo še to rečem, da je bilo lepo teči in mi ni žal.
Vipavskega teka sem se udeležil, da preizkusim svojo tekaško bazo, ki naj bi jo v potu svojega obraza, ki me sedaj peče, pridobil preko zime. Bila je namreč moja prva tekma v letošnji tekaški sezoni.
Krašovci so znani po dobro organiziranih tekih (mislim, da so v Vipavi Krašovci), tako tudi današnji vipavski tek ni izjema. Le pomlad, po kateri, z razliko od Gorenjske, v Vipavi res diši, se še ni razbohotila v vsem sijaju, zato so vinogradi, med katerimi smo tekli, bolj samevali, ni se kurilo na njivah in ni dišalo po svežem dimu, ki bi nam onemogočal globoko dihanje in s tem povečeval srčni utrip.
Teklo nas je dobra stotnija, mislim da, od teh je bila slaba desetina forumcev. Zategadelj (rečeno je, naj to bolj pogosto uporabljamo), tudi nismo dobili nobene kolajne, niti nihče od nas ni stopil na zmagovalno stopničko, vsaj takrat ne, ko je bilo to merodajno. Smo pa dobili velike porcije kurjega futra, mislim, da jo je kakih deset kilogramov, ki jo je daroval sponzor in sem jo dobil kot izžrebano nagrado, ki pa so jo tako ali tako dobili vsi. Samo vsi niso dobili kurje piče, eden je dobil sesalec, drugi pa so nagrade dobili v vrečkah, tako da kljub prizadevanju in stegovanju vratu nisem mogel videti, kaj je v teh vrečkah.
Verjetno se mi je tek zaradi kurjega futra vlekel kot kurja čreva, ni ga hotelo biti konec, čeprav sem že komaj dihal. Temu je pripomogla tudi nedokončana ali nikoli končana shujševalna kura. Sedaj sem pa še hrano dobil zanjo. Že skoraj kurji polt me je oblival, ko sem pritekel na cilj in bil s časom kar zadovoljen. Namreč moje zadovoljstvo je že potešeno, če tečem deset kilometrsko progo pod eno uro. In to se je na prvi letošnji tekmi v Vipavi tudi zgodilo. Zato sem kar zadovoljen.
Za obnovo organizma nismo dobili kurje obare, kot bi človek sodil po pogostnosti nagrad, ampak okusen golaž z rezinami polente in to po receptu napovedovalčeve tašče. Ko sem že pri kurah, priznam, da se pri meni po kurah imenujeta dve stvari: kurji britof, če kdo ne ve kaj je to, to je velik trebuh in pa kurja pamet, kajti kateri pameten človek bi pri teh letih iz enega konca Slovenije šel teči na drugi konec samo zato, da bi dobil deset kil kurjega futra, ko pa ni vredna niti shujševalna kura, niti kurja pamet niti kurji britof, da bi jih futral.
No tako, s tekom sem zadovoljen, sezona je odprta, odločilno dejanje je storjeno, namreč prva tekma, bolj dramatično bi rekel, da sem prekoračil Rubikon, a je bila le Vipava.
Zdaj moram pa pogledati, kateri teki so na vrsti naslednje tedne in vsled tega moram tudi zaključiti tole poročilo.
Samo še to rečem, da je bilo lepo teči in mi ni žal.
Dokler tečem upam!