- 18 Maj 2006, 14:30
#66092
Skoraj dva tedna bo že, kar sem se JFK ( TK Maraton Ptuj ) udeležil dunajskega maratona- MOJEGA PRVEGA MARATONA. Bilo je veliko vznemirjenja nekaj dni pred maratonom. Ali bom zmogel, bodo zdržale noge.Imel velike probleme z žulji tri tedne pred maratonskim nastopom. No, do maratona sem jih uspel skoraj čisto sanirati.
In je prišlo nedeljsko jutro na Dunaju (7 maj). Bil sem neverjetno miren in komaj čakal start. Vreme oblačno, deset stopinj idealni pogoji za tek. Končno start. Začel sem zlo počasi. Na 8km utrip pod 140. Počutil sem se odlično. Ob progi veliko gledalcev, bučnega navijanja. Na 21km čas 1:39.59. Še vedno je bilo odlično počutje-k temu je zelo pripomoglo oblačno vreme. Začel sem rahlo pospeševat. Na 36km začele boleti noge, vendar ob glasnem spodbujanju vse to nekako potisneš na stran. Maratona pač ne tečeš vsak dan. Clij je bil iz minute v minuto bližje. Utrip že kar 180, In končno cilj. Bitka je dobljena, tulim od veselja. Čas 3:16.32. Drugih 21km sem tekel dobre 3 minute hitreje kot prvo polovico proge.
Sledila je še obvezna masaža, na katero sem čakal skoraj celo uro, nato hitra hoja (teči nisem mogel) s prijateljem Janezom do hotela kjer sva se lahko v hotelski savni stuširala. Ob šestih zvečer sem že bil z družino. Na brzino sem si ogledal posnetek maratona na videorekorderju. Za nekaj sekund je tudi mene ujela kamera avstrijske ORF.
Preteči maraton, tega z besedami ne moreš nikomur opisati, TO JE TREBA DOŽIVET!!!
In je prišlo nedeljsko jutro na Dunaju (7 maj). Bil sem neverjetno miren in komaj čakal start. Vreme oblačno, deset stopinj idealni pogoji za tek. Končno start. Začel sem zlo počasi. Na 8km utrip pod 140. Počutil sem se odlično. Ob progi veliko gledalcev, bučnega navijanja. Na 21km čas 1:39.59. Še vedno je bilo odlično počutje-k temu je zelo pripomoglo oblačno vreme. Začel sem rahlo pospeševat. Na 36km začele boleti noge, vendar ob glasnem spodbujanju vse to nekako potisneš na stran. Maratona pač ne tečeš vsak dan. Clij je bil iz minute v minuto bližje. Utrip že kar 180, In končno cilj. Bitka je dobljena, tulim od veselja. Čas 3:16.32. Drugih 21km sem tekel dobre 3 minute hitreje kot prvo polovico proge.
Sledila je še obvezna masaža, na katero sem čakal skoraj celo uro, nato hitra hoja (teči nisem mogel) s prijateljem Janezom do hotela kjer sva se lahko v hotelski savni stuširala. Ob šestih zvečer sem že bil z družino. Na brzino sem si ogledal posnetek maratona na videorekorderju. Za nekaj sekund je tudi mene ujela kamera avstrijske ORF.
Preteči maraton, tega z besedami ne moreš nikomur opisati, TO JE TREBA DOŽIVET!!!
Bravo - za uspešen prvi maraton.
