- 09 Apr 2006, 19:57
#63575
Namesto uvoda 
Danes pa smo premleli na tone snega. 
Točno po planu smo se na pokopališču v Kropi zbrali: Daša, Anže in Vilko (2MUCH4ME), Helena in Davor (Meduza),
Tuareg, Tomaž (Marathon) in Vlajko.
Najprej smo, seveda, obiskali Filipida ter mu ob prižiganju svečke posvetili nekaj minut Potem pa: Hi, konjiček. 
Sam vzpon do Partizanskega doma na Vodiški planini je bil zelo hiter in... v slabi uri smo že sedeli v domu ter naročali čaj.
Nadaljevanje pa je bilo veliko bolj pestro, saj je v smer našega nadaljevanja vodila le ena gaz. Ker smo se je držali kot klopi, smo postali premalo pozorni na, sicer, sila redke markacije.
In ta gaz nas je, jasno, zavedla, saj se je obrnila nazaj proti koči. Mi pa, trmasti kot je Tekaški forum, itak, vedno, smo naprej gazili sami ter dodobra spoznali romantiko jelovških gozdov v metrskem južnem snegu, zlasti težkokategorniki.
Pot smo si tako izdatno podaljšali, vendar smo kljub temu našli dokaj logično smer in po slabih treh urah gaženja smo že tolkli asfalt v čudoviti vasici Jamnik.
Najbolj logično nadaljevanje poti bi bil le še spust po cesti v Kropo pa bi bili v slabi urici že v piceriji Na Jarmu.
Toda ne mi, kje pa. Spet smo šli raje po bližnjici, ki nas je po precej daljši poti čez sedem hribov in dolin končno le spustila v središče Krope.
Kljub temu, da smo bili na poti dve uri dlje kot smo načrtovali ter nekateri tudi premočeni in utrujeni, smo bili na koncu prav prešerno razpoloženi in smo složno ugotovili, da je bil dan, ki smo ga preživeli, res čudovit.
Analiza v piceriji Jarem je bila ena sama radost, smeh ter obljubljanje, da je treba to čimprej ponoviti.
Za fotoreportažo, ki sledi ter še kakšno dodatno zanimivost ali trač pa bodo poskrbeli ostali udeleženci, katerim se ob tej priliki zahvaljujem za res spoštovanja vredno udeležbo ter obenem čestitam za kleno planinsko hojo.
PS:
Ravnokar sem na spletu našel odgovor, zakaj smo včeraj tako tavali po snegu Jelovice. Citiram:
Čas obiska
Če niste zmagali na šolskem orientacijskem pohodu se na pot ne odpravljajte takrat, ko je Jelovica zasnežena – še poleti boste imeli na nekaterih mestih precej dela z iskanjem poti. Pot teče večinoma po gozdu in je tako idealna za beg pred poletno vročino.
Danes pa smo premleli na tone snega.
Točno po planu smo se na pokopališču v Kropi zbrali: Daša, Anže in Vilko (2MUCH4ME), Helena in Davor (Meduza),
Tuareg, Tomaž (Marathon) in Vlajko.
Najprej smo, seveda, obiskali Filipida ter mu ob prižiganju svečke posvetili nekaj minut
Potem pa: Hi, konjiček.
Sam vzpon do Partizanskega doma na Vodiški planini je bil zelo hiter in
... v slabi uri smo že sedeli v domu ter naročali čaj.
Nadaljevanje pa je bilo veliko bolj pestro, saj je v smer našega nadaljevanja vodila le ena gaz. Ker smo se je držali kot klopi, smo postali premalo pozorni na, sicer, sila redke markacije.
In ta gaz nas je, jasno, zavedla, saj se je obrnila nazaj proti koči. Mi pa, trmasti kot je Tekaški forum, itak, vedno, smo naprej gazili sami ter dodobra spoznali romantiko jelovških gozdov v metrskem južnem snegu, zlasti težkokategorniki.
Pot smo si tako izdatno podaljšali, vendar smo kljub temu našli dokaj logično smer in po slabih treh urah gaženja smo že tolkli asfalt v čudoviti vasici Jamnik.
Najbolj logično nadaljevanje poti bi bil le še spust po cesti v Kropo pa bi bili v slabi urici že v piceriji Na Jarmu.
Toda ne mi, kje pa.
Spet smo šli raje po bližnjici, ki nas je po precej daljši poti čez sedem hribov in dolin končno le spustila v središče Krope.
Kljub temu, da smo bili na poti dve uri dlje kot smo načrtovali ter nekateri tudi premočeni in utrujeni, smo bili na koncu prav prešerno razpoloženi in smo složno ugotovili, da je bil dan, ki smo ga preživeli, res čudovit.
Analiza v piceriji Jarem je bila ena sama radost, smeh ter obljubljanje, da je treba to čimprej ponoviti.
Za fotoreportažo, ki sledi ter še kakšno dodatno zanimivost ali trač pa bodo poskrbeli ostali udeleženci, katerim se ob tej priliki zahvaljujem za res spoštovanja vredno udeležbo ter obenem čestitam za kleno planinsko hojo.
PS:
Ravnokar sem na spletu našel odgovor, zakaj smo včeraj tako tavali po snegu Jelovice. Citiram:
Čas obiska
Če niste zmagali na šolskem orientacijskem pohodu se na pot ne odpravljajte takrat, ko je Jelovica zasnežena – še poleti boste imeli na nekaterih mestih precej dela z iskanjem poti. Pot teče večinoma po gozdu in je tako idealna za beg pred poletno vročino.
Včas' s'm teku hit', zdej pa z'lo počas...
. Zato smo jo pač ubrali po samo nam znanih skrivnih poteh, mimo medvedjih brlogov in risjih brlogcev po neokrnjeni naravi. In narava nas ni prikrajšala za lepote, ob katerih smo uživali vse do povratka v Kropo 
.
...
, a se je zavlekel na spodobnih 6 ur hoje in gaženja po snegu, tako, da bi bili zadovoljni tudi večji ljubitelji hribolazenja in zlasti orientacijskih pohodov 
Drugače pa svaka čast mlademu Anžetu 
a glej ga šmenta, skupno smo dokazali, da so bližnjice včasih daljše kot običajna pot 
, privezali dušo in sprostili noge, pa smo seveda že imeli v mislih naslednje podvige "pohodniške sekcije Tekaškega Foruma" - ampak do nadaljnega bo v nahrbtniku tudi zemljevid področja, ki ga bomo obiskovali. Torej, Vlajko - hočemo še 
Med vsemi si se najbolj približal resnici, kako je naš pohod dejansko potekal.