Takolele, še moje poročilo
Moj pred-polmaratonski teden je zaznamovala stava, ki je iz ob-šankovske (na pikniku TF) prerasla v vse-forumovsko. Obilna hidracija in paštazacija je prinesla smeh v službi in obremenitev lokalnega najboljšega soseda z zahtevami po špagetih

Sicer sem imel doma ob vodji čirliderk močno podoporo, ampak na testeninki sem imel še krepke pomisleke okoli zmage. Sicer sem se skupaj z še1Pr, izyemno in softy udeležil slovenskega odprtja maratona (kjer je seveda paradiral tudi MatjazV), kjer je Pegaz uspešno igral mimobežnico, BojanU&Cujo zadnjo podoporo in tisti stari kerlci v testeninka šotoru najbolj bučno glasbo odkar hodim po žurkah.
Zjutraj me je moj kamški konkurent precej pred pomembno uro pobral s svojim Grintavc-mobilom in prepeljal v bližino štarta. Seveda bi se zahvalil najbližjemu grmu, ki je v nekajminutnih intervalih sprejemal mojo odvečno tekočino. hitro ogrevanje in prerivanje na štart, ki pa ni ravno uspelo. Štartal sem v boxu 2uri+ za 21km, kar je povzročilo prehitevanje prvih 10km.
Sicer mi je proga v Ljubljani vedno bolj všeč. Preden pridemo do ovinka je že skoraj 5 km

vmes me je nadlegoval nek prepotenten Italjan, ki je celo mislil, dabo lahko držal moj tempo. srečal sem Milana (SAM) na progi in ob progi Obija, Damjana malo višje (hvala za dvojno navijanje). Mateja sem zagledal tam okoli klateza (dobr, da ma oranžno majco) in lovljenje tempa je bil kar velik projekt.
Od 13 km do konca lahko rečem, da je bil eden najboljsih tekov do sedaj. Matej mi je sproti tezil, da me bo prehitel, bodočemu tastu je skoraj odpihnilo fotoaparat, ko sva priropotala mimo, za konec pa sva se naši najboljši navijaški ekipi

(seveda jo je vodila moja

) tudi zahvalila s poklonom in končala z ramo ob rami v Vlajkovo dobro

.
Pravzaprav se mi je letos prvič zazdelo, da je ob progi stalno nekaj ljudi, navijačev. Tudi mediji so se potrudili (skoraj mi je čeljust dol padla, ko sem v ponedeljek zagledal sliko maratona na prvi strani menda naljbolj branega časopisa), saj so v soboto članki o maratonu kar sisili na naslovnice.
Tudi organizator (z nekaj kiksi, ki niso vredni) se je resnično potrudil, praktično ni bilo napak, tako da lahko rečemo, da je ta prireditev dobila mesto med evropskimi

.
Za konec, hvala moji tukalici, da me je prenašala, ko sem težil s karbo-loadingom sredi noči (in vsemi ostalimi bedarijami,nebulozami, tuljenjem v polno luno, itd, hvala lubi


, seveda je tudi

pustila v predalu), hvala vsem navijačem ob progi, med in ob koncu ter Mateju, da je držal tempo do konca
Se vidimo naslednje leto.
P.S.: Famlija PR je bila letos v popolni postavi, še1pr na 10km, mi trije pa na 21, kjer je fotr MirkoPR dosegel izjemen čas 1:58:26 in mami MajdaPR 2:00:52

bravo
