Zadnje novičke

[Nataša]

Našega Runnerja so scenzurirali

ja, fotka kar nekak nima več prave vrednosti, ko je na njej samo sin brez požrtvovalnega očeta (in tokrat se čist nič ne hecam).

Dedič in Runner pašeta skupaj! (čeprav je tamau tut sam čist fejst na fotki).

Lahko pa bi Runnerju zdej rekli Vidi ruka

[Cowboy]

evo dvojica v celoti

[žure]

Lahko pa bi Runnerju zdej rekli Vidi ruka

[mojA]

Posredujem vtise ljubljanske gimnazijke Petre, prostovoljke na 10. LM:


LJUBLJANSKI MARATON – prireditev, kjer se pokaže slovenska kultura

V nedeljo, 23. 10. 2005, se je na ljubljanskih cestah in ulicah odvijal 10. ljubljanski maraton. Prinesel je množico živopisanih tekačev, vrednih občudovanja zaradi njihove vztrajnosti in pozitivnega odnosa do športa, a hkrati je prikazal tudi slabo organizacijo ljubljanskega prometa in pa s tem povezano nestrpnost voznikov. No, pa če bi bili samo nestrpni bi bilo še vse v najlepšem redu, a na žalost so ob tej priložnosti pokazali vso svojo (ne)kulturo.
Na maratonu smo pomagali tudi dijaki nekaterih ljubljanskih gimnazij. Usmerjali smo promet, za kar so nam priznali 10 ur športne vzgoje, »nagrajeni« pa smo bili še z mnogimi kletvicami ljubljanskih voznikov. S sošolko sva morali stati na križišču Vodovodne s Podmilščakovo in po navodilih varnostnikov in policije preprečevati zavijanje na Podmilščakovo, po kateri so tekli maratonci. Bili sva zelo prijazni in sva vsakemu vozniku pojasnili zakaj ne more mimo ter koliko časa bo zapora trajala. Ljudje (in govorimo o veliki večini) so na naju vpili, uporabljali vse mogoče kletvice in naju skupaj z maratonci pošiljali v tri ....., spreminjali so barve obraza od rdeče do vijolične, krilili in mahali, mnogi so vse to počeli vpričo svojih otrok. Redkim si lahko dopovedal, da ti pač nimaš nič pri vsem tem in da le upoštevaš dobljena navodila. Ljudje res ne dojamejo! In potem so ti živčni bolniki, ki bi jih najraje preusmerili do psihiatrične bolnišnice v Polju, začeli posegati po svojih mobilnikih in se svojim sogovornikom glasno drli, »kako da ne morejo domov zaradi nekih kretenov, ki tečejo maraton.« Nekdo je celo zapustil svoj avtomobil in se postavil na sredo Podmilščakove, kjer se je na 42-kilometraše drl: »Prekleti kreteni, kaj tuki tečete, pejte raj delat!« Spet drugi je zapustil avtomobil in me hotel udariti, ker ga z avtom nisem pustila na Podmilščakovo, tretji pa so enostavno stopili po plinu, pretrgali varnostni trak in potem vijugali med maratonci, kar so opravičevali z besedami: »Pa kaj, jih bom pač ene 200 povozu!« Res noro! In potem ni čudno da sva se vprašali ali sploh še kdo premore kanček kulture?
Pa naj za konec povem še drugo plat in sicer to, da ljudje res niso bili obveščeni o tem, katere ulice bodo zaprte in s tega vidika razumem njihovo jezo. Prometna ureditev je nekaj, kar bodo organizatorji morali naslednje leto bolje izpeljati v izogib podobnim nevšečnostim. Ampak vseeno, to ni noben izgovor za prikaz takega pomanjkanja osnovne kulture.

Ljubljana, 3.10.2005 Zapisala:Petra Por

[Dušan]

Ko to preberem, me postane kar malo strah! In sem po drugi strani lahko še toliko bolj hvaležen vsem tistim, ki so poskrbeli, da smo tekači na maratonu res uživali! Uživali tudi zato, ker nismo vedeli, kaj se na drugi strani dogaja! Biti v vlogi vseh tistih prostovoljcev, ki so ustvarjali "varno ograjo" med tekači in onimi na drugi strani, pa po tem opisu sklepajoč, res ni bilo niti najmanj prijetno!

Mogoče je razumeti vso jezo in gnev voznikov! Vsak človek ima probleme v sebi in vsak jih izživlja na različne načine! Veliko je takih, ki za to krivijo druge! Maraton je bil idealna priložnost ... pokazati s prstom na "krivca"! In "sprostiti" notranje napetosti! Na žalost so jih fasali tisti, ki so najmanj "krivi"! Hvala vam še enkrat, da ste nas "obvarovali"!!!

Pozdrav!

Dušan

[mare]

Mene, ko tole berem, prime, da bi šel drugo leto raje za varnostnika kot na tek. V mladosti sem treniral borilne veščine, pa že dolgo nisem imel priložnosti za vajo.

[runner]

Našega Runnerja so scenzurirali :shock:

ja, fotka kar nekak nima več prave vrednosti, ko je na njej samo sin brez požrtvovalnega očeta (in tokrat se čist nič ne hecam).

Dedič in Runner pašeta skupaj! (čeprav je tamau tut sam čist fejst na fotki).

Lahko pa bi Runnerju zdej rekli Vidi ruka :wink:

Tukaj "Vidi ruka"






Kdo to po nemarnem klice moje ime?

:-P
Aaaaa kaj ste se me lotili... caki caki ... clovek ima frko v sluzbi pa ni reden na TF ... in takoj ....
:-P

Po mojem je urednik : poleta clovek ki ima obcutek za lepoto in se je dobro zavedal da noben vec ne bi kupil casopisa (DELO & SLO Novice) ce objavi gor mojo sliko. To ni prvic ... recimo moj doktor (OZ) mi je prepovedal da se gledam v ogledalo ... menda ni dobro za holesterol... tako da sem razvil novo tehniko slepega britja... pa to kako mi je mama dal kost okrog vratu da so se vsaj psi igrali z mano ... to sem vam ze pravil...

bottom line -> nisem lep ... al sem zato glup... (ljepota je ionako prolazna)

hej kako je dedic bil vesel ... prvic je kar sel cez (ni se opazil) ... ptem drugic je bilo "Hej pa to sem jaz!" ... in zatem "zakaj so pa tebe odrezali" ... ma full je ponosen in Vita (dediceva sestrica) tudi.

[mojA]

Moram povedat, da je Runnerjev dedič zelo vzpodbudil tekaške ambicije mojih dveh "dedinj" - če je šel on, bi pa midve tudi prihodnje leto. Ko sem povedala, da so mladega tekača ata kar odrezali iz slike, sta bili pa strašno ogorčeni. Sta rekli, zakajniso raje obeh dali na naslovnico, ne pa tisto množico z izostreno našminkano gospo?

Sedaj divje gledata okoli sebe - sem rekla, najprej večkrat na 10 potem pa dalje. Otroc so čist ponorel

ČESTITKE ATU IN SINU! BRAVO!!

[primus]

runneru - koliko pa je star dedič ? kako sta trenirala ? pa med tekom - je šlo vse v redu ?
Ni ravno običajno pri teh letih 'pospravit' 21tko, malo nam le razloži vajin projekt.
In seveda, še enkrat:

primus

[lana]

tae dobla!!! nism usla,ne bati.
fajn si jo zmontiru..slikco mislm....se da se kero mojo:)))
da bi po zraku tekla....recimo
za medaljo se ne sekiri...je pac nisi dobu....sem jo pa jaz,ceprav nisem tekla...))
lana

[INOT]

Uf jaz sem pa svojo medaljo nekje pozabil Upam,da jo je kdo nasel.

[lana]

mogoce Inot mam pa jaz tvojo...ne ne,,ni res,,moja ni bla najdena,ampak je bla dana iz srca...zal:(((

[žuža]

Veliko ste že napisali, jaz pa sem morala pozabit pozabit zadnjih 9km in dogajanje po prihodu v cilj – maratonsko dolgi trenutki. Prvih 12km je pa minilo zelo hitro. Navijači in občutek, da lahko tečeš po sredini Slovenske in Dunajske ceste, nikjer nobenega prometa, te kar nese proti cilju.

Ko sem prišla na cilj, sem naglas rekla nikoli več!, ampak zdaj komaj čakam naslednjo preizkušnjo oz. bolj tekaško druženje.

Zadnji kilometer sem dvignila tempo, da ne bi zgledalo, kot da sem prišla na obhod okoli Ljubljane, čeprav ni bilo podobno videti teku. Od daleč se je slišala raglja in navijanje žu ža, žu ža, žu ža......na ovinku ostali TFjevci, potem pa končno hop v cilj. Za čas mi še pomembno ni bilo, sem pa imela občutek, da je šlo zelo počasi, tudi z vmesno hojo. Pred dnevi sem si ogledala rezultat in bil je do sekunde enak, kot tisti v Karlsruhe. Pa le ni bilo tako slabo.

Bravo in čestitke vsem tekačem. Runner, dedič, Veggie, kristina...
Kapo dol tudi vsem navijačem, fotografem (Dpop se je hitreje premikal, kot sem jaz tekla ). Torej, kdaj se vidimo?

[runner]

runneru - koliko pa je star dedič ? kako sta trenirala ? pa med tekom - je šlo vse v redu ?
Ni ravno običajno pri teh letih 'pospravit' 21tko, malo nam le razloži vajin projekt.
In seveda, še enkrat: :clap:

primus

bom ... razlozil projekt ... samo ne zdaj .. .
zdaj sem v Kaprunu od koder parav lepo vse pozdravljam (in posebej spikam Spika)

Spik ... whooooosh whoooooosh ... yeeeeee haaaaaaaaaaa

BTW vreme je KICASTO!

in dokaz da sem res tukaj malo umlautov "üüüÜÜÜÖÖÖäääööö §§"

[Lena]

Malo pozno, a kljub temu še na kratko moji vtisi z nedeljske tekme.

Sredi avgusta, ko sem bila vsa spočita po dopustu, sem potiho začela razmišljati, da bi se prvič preizkusila na 21 km, a je šlo potem z mojo tekaško pripravljenostjo le še navzdol, namesto navzgor. Še pravi čas sem se premislila in se prijavila na desetko.

Odtekla sem jo imenu teka primerno - rekreativno. Najprej del proge s sestro, pa mi je kmalu ušla, del s Tjašo (po dolgem času zopet malo poklepetala z njo), spoznala še Tašo in tekla del še z njo, pa je minilo ura in še nekaj minut. Del poti sem imela tako težke noge, da sem se že spraševala, kako bo šlo do konca, pa se je na srečo izšlo. Pred tekom sem popila gel, da bi mi šlo malo lažje, po teku pa sklenila, da ga kar nekaj časa ne bom več poskusila. Prvi del poti mi je namreč prav neprijetno "nabijalo" v glavi - predvidevam, da je to posledica gela.

Kakšnega posebnega rezultata nisem pričakovala in tako je rezultat odraz mojega trenutnega tekaškega (ne)razpoloženja. Tekla sem, ker sem želela sodelovati na tako veliki prireditvi v naši prestolnici in na ta način zaključiti mojo prvo tekaško sezono.

Še enkrat hvala Boru za vložen trud pri urejanju skupinske prijave.

Čestitam vsem, ki ste pretekli izbrano razdaljo, "bolnikom" pa želim več zdravja pri naslednjih tekmah.

Lepo vas je bilo zopet videti v takem številu.

Lp,
Lena