No končno sem se tudi jaz spravil,napisat tudi moj vtis nedeljskega polmaratona.
Štart je bil malo hiter ker je veliko ljudi teklo na 10km in mi smo jim sledili. Ko se je skupina malo razredčila smo z Mojculjo in mojo hitrejšo polovico IRO upalili tempo med 6:30 in 6:45 kar mi je zelo ležalo. Ker sem zelo firbčen sem si med tekom ogledal celotno okolico jezera in kar mi je bilo še posebej všeč da so nekateri tekači že zdavnaj končali s tekom, je še vedno veliko ljudi spremljalo in spodbujalo nas počasne. V razmočenem gozdičku sem opazil tudi nekaj gob. Po dobri uri in dest minut smo se zatekli v drugi krog. Počutje je bilo super in zdelo se mi je kot da tečemo še hitreje kot v prvem krogu, dokler nismo prišli v gozdiček in nekje med 16 in 17km so me začeli prijemat krči. Ustavili smo se in sem se se hotel raztegnit ampak, ko sem hotel raztegnit eno mičico je druga zategnila tako, da nisem vedel kaj naj naredim. Opčutki so bili da bom ostal kr tam in da bo moj prvi polmaraton končal na 17km. Potem so bolečine malo popustile in sem začel hodit. Spet sem se ustavil da sem si rastegnil mišice in bilo je će bolje. Lahko sem tekel ampak sem se malo bremzal.
Ira in Mojculja sta šli po hribu naprej jaz pa sem ga prehodil in ko smo prišli do ravnine sem spet začel tečt. Trajalo je samo (kakih 800m) do zadne postaje z vodo in će spet isti problem. Raztegnil sem če enkrat in bilo je malo bolje. Šli smo dalje jaz sem hodil onedve pa trimčkale z zelo počasnim tempom pred mano. Nato že za nami en parček v spremljavi tistih, ki imajo napis konec maratona. Mojculjo in Iro sem poslal naprej, ker sem itak imel spremstvo zraven. Eden mi je celo ponudil kolo če bi se rad zapeljal do cilja ampak sem ga odklonil in rekel da bo šlo. Spet sem malo potekel in malo hodil do nekje 300m pred ciljem, ko sem si rekel, da čez cilj pa res nebom hodil in z stisnil zobe ter začel tečt. Nekih 100m pred koncem sem zagledal mojo ljubezen ki teče proti meni in jo prijel za roko in skupaj sva tekla proti ciljni areni kjer so me čakali gledalci in mi vsi ploskali, kot da bi bil prvi in ne zadnji. V tistem trenutku so me oblile emocije in spustil solze. To je bilo res neopisno.
Še zdaj pri pisanju, ko se spomnem tistih trenutkov mi gre skoiraj na jok
Sledila je analiza podelitev in zabava.
Dobil sem celo lepo košarico dobrot za 20. mesto v moji kategoriji in celo stal na odru tako da sem se počutil res kot zmagovalec.
Rad bi se zahvalil MatjažuV za magnezij, Mojculji in moji boljši polovici Iri za družbo in podporo med tekom, ter ostali družbi, ki smo bili skupaj za mizo po zaključku teka pa tudi za lepe slikice.
Čestitke vsem našim za pokale in medalje in tudi tistim,ki so ostali brez njih.
Drugo leto grem sigurno spet samo da bom bolj pripravljen. OBLJUBIM
HVALA HVALA HVALA
in takšna poročila nam ta šport naredijo še lepši in zanimivejši. Hvala tudi tebi in Daliborju za super družbo.
, verjetno sem imel preveč dela sam s sabo. Zato se pa konec avgusta vračam na isto mesto in verjetno bo vsaj na biciklu dovolj časa za opazovanje pokrajine in okolice. A ja, prva disciplina bo pa itak čofotanje po jezeru, tako da ga bom tudi občutil 
.
Tudi tebi čestitke za tvoje prvo mesto 
