Čestitam vsem, ki vam je uspelo, meni tokrat ni.
Tako, da bobr na tvojo in mojo žalost, se tvoja napoved ni uresničila, a o tem malo kasneje.
V Trstu bil že dovolj zgodaj in koga najprej srečam v garažni hiši - našega lonelyja. Kasneje sem se "prilepil" darcyju in Zrimšku (Robi, vem da to bereš, čeprav nisi registriran).
Organizacijsko res vse tipi top, brez kakršnihkoli zapletov. Glede na to, da je bilo polno debate o teh zdravniških potrdilih, nihče ni zahteval nič, niti podpisovali nismo nič.
Pred štartom smo lokalček okupirali Slovenci. Sem se pa sedaj končno naučil, da v Italiji ne smem več naročati dolge kave (njihov "lungo kafe").
V štartni boks sem se postavil z Vitezi dobrega teka. Spremljal nas je helikopter, ki je lebdel nad nami. Časovni cilj sem imel bolje, kot 1:22:40 (toliko sem šel na svojem prejšnjem polmaratonu v Sežani), glede na to, da je ta proga lažja. Na začetku je šlo čisto dobro, kljub rahlemu vzponu. Sledil sem eni od rumenih majic od vitezov (Stanku Zupanu, kateri mi je kasneje preveč ušel naprej). Nekje na 3. km ujamem Roberta Zrimška, s katerim se malo dajeva, vendar me kmalu prehiti in jaz mu sledim do 16.km. V tem času sta zame 2 pomembna podatka:
- na 10 km sem imel čas 37:59 (po dolgem času pod 38, je pa res da mi je pomagal tudi klanec dol)
- na 16 km sem imel čas 1:01:11 (kar je še vedno tempo 3:49 za nov rekord)
Zadnjih 5 km pa ni šlo več po planu, začelo se je, da je šel tempo nad 4 in ga nisem mogel več znižati, celo iz km v km slabše, 19km celo 4:30, kjer sem se tudi prvič ustavil na postojanki. Tu me je ujel in potem tudi prehitel mitjas.
V cilj prišel v 1:23:00 (po moji uri). Priznam, zelo utrujen in z bolečimi nogami.
Kljub časovnemu teku sem se s tem tekom nekaj naučil in spoznal:
- mitjas me je že 2x prehitel na isto foro, na začetku jaz njega in na koncu on mene in to zato, ker zna tako dobro razporediti svoje moči. Ko bova naslednjič skupaj na tekmi, te ne bom več prehiteval
- glede na to, da sem letos Roberta Zrimška 3x prehitel na polmaratonu, on pa je mene sedaj, to pomeni, da mi je forma začela padati
- do nadaljnega nimam več časovnih ciljev in se moram očitno malo spočiti
- je pa zanimivo, da mi sedaj čas 1:23 predstavlja razočaranje, ker so pričakovanja večja, še lani pa mi je bilo to nedosegljivo in predstavljalo veselje.
Mušnica, ko sem te videl v zadnji ciljni ravnini, sva imela ravno eno debato z Darsijem, zato je malo čudno izpadlo.

(Glede na to, da sem Lauferja poklical po vzdevku, se nisem mogel odločiti, ali naj tebe z pravim ali taborniškim imenom)