Helou!
Ja, včeraj sem po službi res poklical Aleša, ker sem za Tomaža predvideval, da je z etapo končal.

Okoli pol šeste sva se dobila v majhni vasici Metulje na bloški planoti. Obkrožen je bil z 77,78 %

vaške mladine (pod 18 let), ostala dva otroka pa iz neznanih razlogov

nista hotela priti, nabrž sta se udejstvovala na okoliških njivah
Po moledovanju vaških lepotičk za slikanje (ni uspelo, dekleta so bila zelo krepostna) sva se odpravila naprej v gozd, na momente res v "žbunje",
sva pa bila deležna začudenih pogledov gozdarjev, ki so najbrž veliko prej pričakovali kakega medveda, kot pa dva lauferja. Aleš ima dokazni material, da je tekel v območju medveda, seveda na lastno odgovornost.
Mu je pa 'domača oskrba' res pomagala in ni več utrujen in veselo zre čez Snežnik proti Strunjanu.
V urici sva prišla do gostišča Mlakar v Markovcu, kjer se nam je malce kasneje pridružil še JCerni.
Barb, pa ima Aleš res Sport Bili torbico, česa vse nima not

.Kar sem prinesel s sabo je rekel, "Mam.".
Tik pred mojim odhodom, sta naročila večerjo in sicer ribe. Me prav zanima, a sta dobila morske ali kako ščuko iz našega jezera (da ne bi kdo kaj mislil, je zeloooo dobra), po vonju iz kuhinje nisem mogel pogruntat.
Pa še eno presenečenje smo doživeli v gostišču, vse potrebne stvari za analizo (Laško, Union...) je častila hiša, ker gre za dobrodelno zadevo.
Fanta, korajžno naprej