Ja, tole včeraj je bilo čisto noro
Najprej je bilo pod vprašajem na kaj se sploh prijavimo - razdalja, cilj, štart itd.
Naj bi na koncu z Maco šli na 27km, no in zagrabi macico rama in ostane doma
Je pa šel Laufer na trening z mano, ni bilo nič treba skrbeti glede logistike - sta z Matjažem vse uredila. Jana se lepo pripravi, celo spuca avto, ker naj bi šla z mojim pa je na koncu ostal na parkingu v Ljubljani in smo se šli rally s Savotovim po najkrajši poti z obilico ovinkov.
Jaz pa komaj vstala iz avta za na kofe, tak musklfiber od fitnesa še od četrtka - pametna baba gre delat počepe s čisto preveč kilami na ramah dva dni pred dolgim tekom
No, vse je bilo zrihtano, na štartu pisana kot še nikoli (da me kdo ne povozi k je bilo tok prometa

). Smo imeli še čas zavpit dvakrat Nataši - like the new blond look by the way

in Aviju. Ampak, zakaj smo Slovenci tako zafrustrirani in me čudno gledajo, ko se začnem dreti - tečaj navijanja marsikomu ne bi bil odveč
Tek pa, na začetku je šlo v redu, srečava MiciM - je ravno imela piknik, izgledala pa kot da je na sprehodu, ne pa na ultra tekmi

. Po petnajstem kilometru (če ne še prej) pa trpljenje

, noge nočejo naprej, Laufer citira tempo, jaz mam poln kufr številk, bi kričala "boli me, sam da je tega konc", tempo vedno bolj polžji, me zebe ampak ne gre hitreje, do cilja pripeljala samo Mlakarjeva trma

. V cilju vseeno pod tremi urami, s povprečnim tempom 6:10
Škoda, da je potem vreme pokvarilo ostalo, sem slišala, da je bil pasulj zelo dober - prebava me je spet izdala in nisem hotela tvegati.
Je bila pa ta tekma dobra šola pred Berlinom, da vsega ne bom jemala prelahko ter šla lepo počasi in spočita.
Kapo dol vsem, ki ste jo odtekli
