- 13 Sep 2004, 10:35
#20162
V dneh, ko sem razbobnal odločitev, da se udeležim 50km SAM preizkušnje, so se zvrstile naslednje pripombe znancev.
Prijatelj št.1(ki ga skrbi za zdravje soljudi, čeprav ni minister za zdravje:)):"Ej, to pa sploh ni zdravo! Si boš kolena uničil."
Prijatelj št.2(ki je bolj hedonistično razpoložena oseba):"Eh, kaj imaš od tega norega laufanja, pridi raje z nami na žur."
Prijateljica št.1(ki ima tipične ženske lastnosti):"Vauu Boštjan, to je sicer super, ampak od teka boš dobil suho kožo in gube na obrazu."
Mama(ki jo zanima področje zavarovalništva):"Kaj pa če se ti tam kaj zgodi?"
Še dobro, da se morem kdaj zateči na forum; tu je navsezadnje le nekaj ljudi, ki te razumejo. Za vse ostale pa odgovorno in zavestno rečem: če se kdo sprašuje v čem je smisel teka, naj enkrat preteče SAM 50km! V hipu bo dobil odgovore na vsa svoja vprašanja. Na svoji koži bo tedaj mogel okusiti vso povorko občutij, ki te spremljajo med in po teku.
Naj jih nekaj naštejem:
-zmaga nad samim seboj(Zgodi se, da zagledaš pred sabo strm, dolg in z visoko travo poraščen klanec. Ti pa že krepko utrujen, noge pa vse manj poslušne. Takrat imaš vsega dovolj in si želiš napraviti konec vsem mukam, ki te pestijo; želiš odnehati. A isti hip se v tebi prebudi nerazložljiv občutek; stisneš zobe, pozabiš na bolečino, s pogledom zarežeš v klanec ter se hitrega koraka zagrizeš vanj. Takrat si zmagal, takrat veš, da si iz pravega testa! To je najlepši občutek, to je tisto kar daje teku te vrste smisel.)
-prijaznost in bodrenje domačinov(Na eni od okrepčevalnih postaj kjer se sprva nisem nameraval ustaviti so zagnali pravi vik in krik in tako sem MORAL nekaj popiti ter pojesti. Ko sem jim zaupal, da sem iz Prekmurja pa kar ni hotelo biti konca klepetu. Tu sem najbrž pridelal tudi nekaj minut k mojemu končnemu rezultatu.:=) )
-osupljiva narava(Med tekom sem počohal majhnega kužka, nato še kozo ter poskušal isto napraviti še s kravo. A se me je ta ustrašila in zdrvela po klancu navzdol. Naokoli pa si lahko uzrl tudi skalnate vršace, ki so prebadali nebo. Ob vseh naporih pa sem kmalu pozabil na vse vršace in krave, dokler nisem na lepem, dejavu, stopil na: kravjek! Bilo jih je ogromno, povsod so prežali na nas tekače. Tako se je rodila nova športna disciplina: gorski tek čez ovire.)
Rad bi pohvalil še forumovce na in ob progi; smo kot velika družina! In vsi smo bili zmagovalci, resda v malo samosvojih kategorijah: Simi v kategoriji lepi+hitri, gregorb v kategoriji hitro govorim+počasi tečem(Ej, saj se hecam! Dober si bil! Pa še dobre štose si trosil naokoli.), Dule v kategoriji prijazni tekač stoletja, Yogo v kategoriji najštevilčnejša udeležba(s sabo je na cilj pripeljal vso družino in pa še nekaj odrgnin)... Pa še veliko drugih se nas je zbralo. Včasih je človek šel na tekaško prireditev, se pred startom ogrel, po startu in pred ciljem tekel in po cilju šel domov. Zdaj je teh časov K SREČI nepreklicno konec; po novem se tudi veliko klepeta s sotekači.