Atene klasični maratonLep maraton je za menoj. Če v življenju česar ne bi rad zamudil, je to lahko tudi ta maraton. Zgodovinski maraton, posvečen legendarnemu teku pred 2500 leti iz Maratonskega polja v Atene. Takšni jubileji se ne zgodijo ravno pogosto in zato se je tega maratona udeležilo celo 12.000 maratoncev, kar je nekajkrat več kot leto poprej. Cilj maratona je bil na olimpijskem stadionu. Nepozabna scena. Tudi sicer je bilo vzdušje ob celotni trasi enkratno.
Pot in turizem: Z društvom maratoncev iz Celja smo se podali z avtobusom do Ankone v Italiji, nato z ladjo (trajekt) do Patrasa v Grčiji in spet z avtobusom ob Ijonskem morju preko Korinta in ob Egejskem morju do Aten. Pot je bila dolga, vendar lepa, da je bila vredna tega potrpljenja. Vodička Ksenja in voznik Mirko iz agencije Gallileo 3000 sta nas dobro razvajala. V Atenah smo si ogledali nekaj znamenitosti, od stare akropole vse do turistično nakupovalne Plake in Monastirakija. Ob povratku smo pot podaljšali preko celinske Grčije do Delfi-ja, kraja svetovnega preroštva in rojstva demokracije. Iz Delfija smo se vrnili v Patras, se vkrcali na trajekt in od tod nazaj domov po isti poti, kot smo prispeli.
Maraton: Glede na to, da je to moj tretji maraton v tretjem zaporednem vikendu in to tri tedne po Spartathlonu, si ciljnega časa niti nisem preveč planiral. Iz profila proge se je dalo razbrati, da bo precej razgibana trasa, vendar je bila v resnici še malenkost bolj. Vedel sem, da je najbolje, če malo improviziram s taktiko teka. Tako sem prvih nekaj kilometrov, ko sonce še ni bilo tako močno, odtekel malenkost bolj hitro, na vzponih pa nisem pretirano hitel. Pri spustih sem kompenziral izgubljeni čas s hitrejšim tekom in zmanjševal zaostanek. Najbolj sem pritisnil na spustu okrog petnajstega kilometra, kar se je kmalu pokazalo kot slabo, saj se je bolečina v neozdravljenem levem stopalu precej povečala. Kljub vsemu je šlo kar dobro, temperatura je bila za maraton visoka, a lahen vetrc je vsaj malo in prijetno hladil. Okrepčevalne postaje so bile dokaj pogoste, na 2,5 km, zadosti dobro založene, voda je bila v plastenkah in na eni postaji so delili celo energijske gele. Od starta do cilja sem se trudil tudi s fotoaparatom narediti nekaj fotografij in kratkih filmčkov, da ovekovečim spomin na ta izjemen zgodovinski tek. Poseben navdih za fotografiranje mi je dajalo številno občinstvo ob progi, ki je z vsem srcem vzpodbujalo tekače. Bolj ko sem se bližal cilju, lažje mi je bilo teči, saj me je občinstvo s svojo energijo dvignilo od tal in poneslo proti cilju. Še zaključni spust po drevoredu in še zadni zavoj, nakar se je pred menoj prikazala nepozabna scena, to je živa kulisa okrog ciljnega prostora. Čudovit stadion, poln ljudi, ki so kazali izjemno navdušenje, ko sem pritekel v cilj.
Slovenija na maratonu: Slovenci smo bili kar številčni na tem maratonu. DMP Celje ekipa je štela 21 tekačev in 17 spremljevalcev. Poleg naše skupine so se v veliko skupino dobro organizirali tudi dolenjski maratonci, maratona pa se je udeležilo še nekaj maratoncev Slovenske vojske in celo minister Žbogar. V ciljnem prostoru na Olimpijskem stadionu so med gledalci plapolale slovenske zastave, nadvse glasni pa so bili vzkliki slovenskih navijačev. Nenehno bi lahko ponavljal besedo »nepozabno, nepozabno …«.
Čestitke vsem udeležencem in zahvala navijačem
Fotke sledijo ...
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
. 
- si želim odteči vsaj en maraton in sicer ta vaš zgodovinski v Atenah.
