Fotr, maš kar fajn zapiske!

Jaz jih še "prevajam" v računalnik (je skoraj tako "naporno" kot tabor, saj veste, ko zraven še podoživljaš ...)
Bom pa malo orisala organizacijsko plat oz. naš nabit

urnik( z mojimi čustvenimi vložki

):
- zjutraj ob 7.00 smo začeli aktivnosti z Nejcem, v obliki kombinacije taj čija, strečinga, sproščanja (poudarek je bil na pravilnem dihanju, vse vaje se izvajajo brez pritiska, umirjeno); zelo lepa priprava za cel dan; ugotovila sem, da sem to zelo pogrešala;
- malo pred 8. uro smo se zagnali na zajtrk, nato je sledilo predavanje (vsak dan druga tema), nekje do 9.45; v soboto je predavanje nadomestila sprostitvena tehnika z Varjo Kališnik na primeru vizualizacije (želja: ljubljanski maraton si bom poskušala predstavljati kot uživaški tek ob obali Rovinja

- ja, kot na taboru, ni vrag, da ne bo pomagalo);
- sledilo je soočanje s "strašno" realnostjo - tehnika vadbe v praksi (od ca 10. do 12. ure); pri tem smo bili razdeljeni v 4 skupine (A, B, C in D), in sicer glede na lastne cilje oz. izkušnje v teku - A je bila npr. "advanced" skupina

; vsaka skupina je imela svojega vaditelja, ki nas je štimal, kot se šika; kar nekaj stvari je naš vrli snemalec posnel, potem pa smo imeli analize ob gledanju videoposnetkov: kako postavljamo noge, kakšna je naša drža telesa, pa kako "elegantno" izvajamo vaje za tehniko teka

- mislim, da si bomo vsi zapomnili skiping pa hopsanje pa tisti zapleteni atletski poskok

(to je bilo smeha) pa še kaj;
- po kosilu ob 12.30 smo imeli celo malo fraj, do nekje 15. ure, v soboto do 16.15; večinoma smo ta čas izkoristili za plavanje v morju ali zaprtem bazenu ali pa za kak sprehajalni skok v Rovinj;
- potem pa spet "šola" do večerje (ob 19.00): predavanja (dr. Knap, dr. Nada Rotovnik Kozjak), pa analize, debate ...
- po večerji je bilo spet pestro: predavanje, vaje sproščanja ...
- nekje okoli 21.30 pa je bilo "voljno".
Toliko v grobem. Pohvalila bi vse vaditelje, predavatelje, ki so bili zelo dostopni, zelo oblegani ves čas, pa niso nikoli niti za trenutek pokazali slabe volje. In da kljub napornemu urniku, ko je že dr. Škofa zaskrbelo, da pa je mogoče le preveč obremenjujoče vse skupaj, nisem bila zbita, sicer rahlo utrujena, a tako nabita s pozitvno energijo, da sem vedno komaj čakala na naslednjo aktivnost.
En delček mozaika pa bo zdaj že, a ne ... Saj prihajamo k sebi ...
LP Suzana
-