Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 jedrnat
#265007
nana napisal/-a:Pa naj kdo še reče, da nismo tekaška familija :D
PS Letos smo vsi zadovoljni :D


Pa ti že v sorodstvu zbereš skoraj dovolj za skupinsko prijavo.... :wink:
In to zadovoljstvo je tudi najlepša nagrada za ves tvoj trud, ki si ga opravila za nas z organizacijo prijave. Hvala še enkrat!! :clap:

Moja prva udeležba na ljubljanskem polmaratonu. Krasni pogoji (proga, vreme), dosežen osebni rekord (slabi 2 minuti hitreje od načrta). Prvo polovico odtekel strpno in kontrolirano, v drugi pospeševal, zadnji kilometer eksplodiral.

Še nekaj...je kdo dobil juho? Jaz sem jo sanjal po prihodu v cilj...

Organizator jo je namreč obljubljal:
"14. Po prihodu v cilj bo imel tekmovalec v ciljnem lijaku na razpolago vodo v plastenkah, okrepčila: juho, čaj, Enervit, sadje, čokolado in piškote."
Uporabniški avatar
 klatez
#265022
Juha je bila. V cilju bolj na koncu miz s hrano. Mogoče si mislil, da je v plastičnih lončkih čaj.
Uporabniški avatar
 tae
#265024
Marsikdo ne ve, ker sem bil pod krinko, ampak tudi sam sem se udeležil 16. ljubljanskega maratona, čeprav tega sprva nisem nameraval. Prejšnji teden sem kupil cenejšo prijavo in Domen Čuk (čeprav nisi forumaš) sem ti zelo hvaležen.

Tekel sem 10-ko (verjetno eden redkih forumašev na tej razdalji).

Organizacija super, vzdušje prav tako.

Med samim tekom sem sicer občasno pogledal na uro, vendar le tempo, skupnega časa pa ne. Na tekmo sem šel z željo 10-ko obrniti v 3:50, vendar sem se že v naprej prepričal, da ne bo nič hudega, če ne bo uspelo. No, pa je in še bolje od tega. Postavil sem svoj rekord na 10 km razdalji 37:18 (več let starega sem s tem popravil za dobre pol minute). Že s tem sem bil zelo zadovoljen, z absolutno uvrstitvijo pa tudi. Očitno mi je krajša pavza res koristila.

Vesel sem, da sem videl veliko znanih obrazov. Tudi analiza je uspela.
Uporabniški avatar
 Scooby
#265028
Moja druga tekma in moja prva 21-ka. Prvotni cilj kakšen mesec nazaj je bil čas blizu 1:30 ampak sem potem glede na čase in treninge v zadnjih 14-ih dneh ta cilj spustil na 1:35.

V primerjavi z Šenčurskim izzivom je bilo stati tukaj na štartu čisto drugače. Gužva, adrenalin, nestrpnost tik pred štartom...vse to je bilo čutiti v zraku. Ljudi je bilo toliko, da sem skoraj zamudil na štart. Skok če dve ograji, za skok čez tretjo sem pa moral celo prositi, da so mi naredili malo prostora na drugi strani. Par minut drenjanja, bobni....in štart. Prvi kilometer je zelo letelo in to se je poznalo tudi na času...3:43. Celo hitreje kot na 10-ki v Šenčurju. Potem sem malo zabremzal in ostali kilometri so bli vsi nekje v tempu med 4:00 in 4:15. Po planu sem bil vsaj 10s na km prehiter ampak je kar šlo. Malo po 11-em kilometru smo me začeli pečt podplati. Bolečina se je samo še stopnjevala in nekje od 14-ega kilometra naprej sem se ukvarjal samo še s tem na kakšen način teči da bi čim bolj omilil tisto pekočo bolečino. Tempo sem kljub temu uspel obdržati malo nad 4 minutam.

Glede na zadnje kilometre sem bil zelo presenečen nad časom v cilju. Končni čas 1:27:46. Sem presenetil celo samega sebe. :laola Občutki fenomenalni, srečen in niti ne preveč zmatran. :D

Čestitke tudi vsem ostalim, ki ste tekli na katerikoli razdalji. :clap: :clap: :clap:
 MIROSAN
#265032
Tudi jaz imam velik razlog, da sem zelo zadovoljen z letošnjim maratonom. Vse do letos sem 5 let zapored tekel 21km, letos pa sem tekel svoj prvi-Ljubljanski maraton-42km in uspel mi je veliki met, da sem tekel pod 3h, čas 2:59:21s,(moj osebni Rekord) kar sem si sicer zelo potiho želel, vendar sem tudi presenetil samega sebe, nekaj zahvale gre tudi zajcu za 3h - Lojzetu Primožiču, ki je res dobro opravil svojo nalogo in tekel zelo enakomerno. Res je tudi , da mi je vreme in temperature zelo odgovarjalo in vse se je izšlo v pozetivno stran, tudi nad organizacijo sem zelo zadovoljen... :laola
Uporabniški avatar
 KidrocK
#265038
No, pa sem ga stisnil, prvega !

Četudi ga nisem imel v planu, ampaj je zadnji trenutek moj oče odpovedal tek na 21 in sem si rekel da bi bilo dobro to izkoristiti...Sem šel do šotora prenesel številko nase in malce podaljšal razdaljo in gasa...

Tek kot takšen ni bil problematičen..malce sem preklinjal Nike Free superge, ki so se iskazale sicer kot dobre..ampak za ta ljubljanski asfalt premehke...kar krepko čutim na gležnjih in kolenih danes...

Najbolj zanimivo pa je bilo po pretečenem prvem krogu, prepriranje z organizatorji, naj me spustijo v drugega (številko sem imel namreč bele barve - za 21km)...
vsekakor overall je bila zadeva super...nekih osebnih želja nisem imel...vse kar sem želel je bilo preteči to razdaljo...in sem zadovoljen da je to uspelo...

Moram pa pohvaliti zajčke na 4:00, ustvarjena skupina okoli njiju je bila občudovanja vredna !

Lp
Kid
#265050
Svoj prvi maraton v življenju pretekel brez hujših posledic in težav,čas 3:45:52, kar je mnogo bolje od tistega kar sem planiral,v celoti gledano sem zaključil izjemno sezono,ljubljanski maraton pa krona celotni sezoni!
Uporabniški avatar
 thief
#265052
Moja tretja udeležba na LM in spet pohvale sebi in organizatorju - oba sva dobro opravila. Vreme pa tudi za moje pojme skoraj idealno.
Pa še čisto kratko vprašanje - je mogoče še kdo drug zaznal malce daljšo progo na 21-tki? Menda je bilo kakih 200-300 m več?
 RAJZL
#265061
Tudi moja prva "uradna" maratonska razdalja se je končala odlično. Štartal previdno in držal tempo ves čas nekje par sekund pod 5min/km, tako da sem si ustvaril rezervo za okrepčevalnice, katere sem nato tudi pridno obiskoval. V veliki gneči sem tudi zajce za 3:30 zgešil, tako da sem se vseh 42 km zanašal le na svojega Garmina in na koncu celo za malo presegel svoja pričakovanja s časom 3:28:32. Organizacija je bila za moje pojme odlična, aja pa še to. Veseli me, da sem med fotografiranjem na stopnicah osebno spoznal nekaj TF-jevcev.

LP Zlatko-RAJZL
 spela*
#265062
Še moje "kratko" poročilo. :D

ODLOČITEV

O tem, da bi na letošnjem Ljubljanskem maratonu pretekla svoj prvi maraton, sem začela razmišljati nekje na začetku leta. Pravzaprav me je k temu prva nekoliko spodbudila Mojculja. Še nedolgo nazaj sem namreč na vprašanja: "Kdaj greš pa na maraton?" mirno odgovarjala, da potem, ko polovičko pretečem v času pod 1:50. Prepričana, da se to še ne bo zgodilo tako hitro. Potem pa je januarja v Medeji (Italija) padel moj osebni rekord na 21,1 km, in sicer (dokaj nepričakovano) 1:45'20. In medtem, ko sem se jaz sama pri sebi še veselila tega uspeha, me med enim tekom po PST (Pot spominov okrog Ljubljane) Mojculja vpraša: "Zdaj greš pa na maraton, ne? Ko si tekla pod 1:50."
Nisem vedela, kaj na odgovorim - sama sebi sem rekla: "Špela, drugič bodi raje tiho" (zarečen kruh pa to). A v resnici sem potiho res začela razmišljati o tem, ali bi morda letos v Ljubljani tekla maraton. In medtem, ko je bila ta misel še vedno nekje v podzavesti, sem dobila vabilo, da z Raziskovalcem in Jusufom tečem v dolgih trojkah (29 km). Na moje pomisleke, da nisem dolgoprogaš, sta odgovorila enostavno, da "paket" vključuje še vsaj dva skupna treninga - da torej težav ne bo. "Prav, grem!" sem rekla. Hkrati pa se odločila, da če trojke pretečem brez težav, to pomeni, da grem jeseni res na maraton.

PRIPRAVE

Letošnjo zimo sem tekla precej dolgih tekov. Ne sicer maratonsko dolgih, a vendarle. Priprave za majske trojke pa so bile (tako fizično kot psihično) že tudi del priprav za maraton. Dva tedna pred trojkami smo odtekli "generalko". Šlo je super, hkrati je bila to vsaj zame odlična psihična priprava za same trojke. Tam je šlo še veliko lažje, povsem brez problemov, tudi v klance ne. Torej je odločitev padla: grem na maraton!
Prijavila sem se praktično takoj, ko je bil zunaj razpis. Mislim, da že junija. Posebnega programa treningov nisem imela - nadaljevala sem tako kot prej: dolgi teki, intervali, tempo teki - vendar sem si načrte za treninge sestavljala sproti sama, tudi glede na počutje in vreme. Šlo je odlično. V manj kot enem mesecu (od konca julija do konca avgusta) sem kar štirikrat pretekla PST (33 km). Večinoma brez težav, edino eden od teh tekov, ki sva ga tekla z Raziskovalcem, je bil res težak, predvsem zaradi vročine. Kljub temu sva prišla okrog, in verjetno je bil to zame v tem času napomembnejši trening. Kajti fizično sem očitno že bila dobro pripravljena, potrebovala pa sem trening volje - in ga s tistim tekom, kjer sem že od 11. km dalje tekla le zaradi trme, tudi dobila.

Za psiho mi je manjkalo samo še nekaj. Vedela sem, da bom 33 km zmogla. Če jih bom zmogla 33, jih bom tudi 35 ali 38. Toda od 33. do 42. km je še vseeno 9 km - in pred maratonom sem morala preizkusiti, ali zmorem to razdaljo. In točno 4 tedne pred maratonom sem opravila tudi "generalko". PST plus 10 km (torej 43 km, in to z vmesnim vzponom na Golovec). Celih 43 km sem pretekla skupaj z Raziskovalcem, od tega je prvih 5 z nama pretekel Zajc, za zadnjih 17 pa se nama je pridružil Kairos. Spet popolnoma brez težav - edina "težava" je bila, da sem vmes morala poiskati WC, sicer pa brez bolečin in z zadostno zalogo energije. Na tej generalki sem prvič poskusila tudi gel (da vidim, ali ga moj prebavni sistem dobro prenaša) - in tudi to je bilo v redu. Tako, pripravljena sem! Zdaj do Ljubljanskega maratona pretečem le še največ dva dolga teka (enega v dolžini 21 do 25 km, drugega krajšega), pa nekaj intervalov, pa bo.

Ja ... to je bil načrt ... Potem pa ... slabe tri tedne pred Ljubljanskim maratonom ... vročina, slabo počutje - viroza pač. Obupana grem do zdravnice, ki mi je samo predpisala bolniško. Nobenih čudežnih zdravil. Odidem še v lekarno in rečem, naj mi dajo nekaj, da bom čez dobra dva tedna lahko šla na maraton. Vzamem "edino zadevo, ki vam bo zagotovo pomagala" (za 30 evrov bi morala s tem praškom teči pod 3 ure!), pa vseeno sem še ves teden zanič. In potem, ko mislim, da gre na bolje, se (nekoliko nespametno) dva tedna pred maratonom, še vedno ne zdrava, udeležim tekme na 10 km v Šenčurju, tam skoraj odtečem celo osebni rekord (!), dve noči kasneje pa ... me v postelji trese, boli me uho, da bi ga najraje iztrgala iz glave - grozno, skratka. Zjutraj vseeno grem v službo, saj vendar ne morem spet na bolniško, če sem bila pa med vikendom na tekaški tekmi! In tako ves teden v službi bolj ali manj trpim, se smilim sama sebi, komaj sem pokonci, kaj šele, da bi tekla in opravila še zadnje treninge. Ugotavljam, da mi Ljubljanski maraton očitno ni naklonjen - še nobeno leto mi ni šlo po načrtih (res da lani čisto po moji krivdi, ker sem dober teden pred tekmo šla na krvodajalsko akcijo - potem sem se pa čudila, da na tekmi nikamor ni šlo).

Prvi tek po bolezni opravim šele en teden pred Ljubljanskim maratonom. Kakih 7 km v zelo zelo počasnem tempu - ampak sem vseeno komaj zmogla. In skoraj jokala od obupa. "Pa kaj naj jaz počnem na maratonu, če še 7 km v TAKEM tempu komaj zmorem?"
Kljub temu mi je ta tek dal nekaj novih moči. Vsaj dobila sem nekaj upanja, da bom pa morda, ker vsaj tečem lahko, do konca tedna vendarle dobila nazaj dovolj moči. In sem se hkrati odločila, da bom v Ljubljani vendarle tekla maraton, ampak ne "zares", pač pa da bo to moj prvi uradni trening za maraton Radence maja prihodnje leto. V čem je razlika, se sprašujete? Jah, teči 42 km za trening pomeni, da tečeš ne glede na čas. Teči maraton na tekmi pomeni, da si prizadevaš doseči čim boljši čas - in razlika je ogromna. V prvem primeru imaš ogromno energije, v drugem primeru tečeš na robu zmožnosti.

Nato sem v ponedeljek naredila še 15 km in v torek še 10, oboje v nekoliko hitrejšem tempu. Za mojo samozavest je bilo to vsekakor dobro. Ne glede na to, da me je še vedno malo bolelo grlo. Ampak uho je bilo pa že v redu. :)

PREDVEČER

Ker je bil to moj prvi maraton, je bila tudi trema temu primerna. :) Dogodki, kot so obisk prireditvenega šotora ali dvig startne številke, samo še stopnjujejo napetost. Tako da potem tekač, opremljen z lepo rumeno startno številko (za maratonce) komaj čaka start. V soboto se je bilo treba spočiti in pametno jesti, predvsem na piti. Skrbelo me je edino še, kaj bo z mojo prebavo: "Nujno moram s tem opraviti zjutraj, da ne bom potem na progi iskala stranišča." Toda ne prejšnji večer ne zjutraj pred tekmo ni šlo - oziroma je na koncu šlo le na silo. Kaj morem, tako pač je. Pred tekmo je bilo treba zjutraj priti še na skupinsko fotografiranje Tekaškega foruma in nato poiskati Raziskovalca, s katerim sva se zmenila, da bova tekla skupaj za zajčkoma za 4 ure, ki ju bova kasneje prehitela. Vsaj načrt je bil tak.

START

Startamo skupaj: Kairos, Raziskovalec in jaz. S Kairosom se nato posloviva - on gre le na polovičko, naj gre v svojem tempu, kot ga zmore, midva z Raziskovalcem se morava v prvem krogu držati nazaj. Že po treh kilometrih pa Raziskovalec ugotovi, da mu je pulz podivjal (tudi on je zbolel tik pred maratonom) in da mora zmanjšati tempo, sicer to ne bo dobro. In mi reče, naj grem kar sama naprej. Tako da že po treh kilometrih ostanem sama in tako tudi vseh nadaljnjih dolgih 39 km ... Razen ko sem koga srečala .... kmalu sem prehitela zajčka za 4 ure, pa Rollbacka ... nekje na 15. km, ravno ko sem si prizadevala odpreti gel, pa me je dohitel Kairos. Nekaj časa sva tekla skupaj, nato sem ga poslala naprej, ker jaz bom šla raje počasneje, glede na to, da imam pred sabo še več kot en krog.

Pazila sem, da nisem šla prehitro. Če se mi je zdelo, da mi srce nekoliko prehitro bije, sem raje upočasnila - točno tako, kot so mi rekli. In tako, kot sem si tudi sama rekla, sem se ustavljala na skoraj vseh okrepčevalnicah, vendar spila le požirek vode (več nisem mogla, ker je bila voda premrzla). Šele v drugem krogu, ko mi je tempo padel, sem se zavedala, da je bila to napaka in da bi morala piti več. In sem se začela siliti s tem, da sem v tistem mrazu spila vsaj en kozarček ledeno mrzle vode na vsaki okrepčevalnici. Tako prav je prišel tisti vroč čaj, ki so ga kuhali navijači v Dravljah! Spila sem kar dva kozarčka.

Prvi krog sem končala v predvidenem času: malo pod 1:59, še vedno polna energije. Že kmalu pa mi je tempo padel. Vem, razloga sta dva, ne vem pa, kateri ima večjo težo: to, da sem bila pred maratonom bolna, ali to, da sem v prvem krogu premalo pila. Zajčka za 4 ure sta me kmalu spet prehitela - mislim, da že nekje na 23. km, in nisem mogla več držati tempa z njima. Po 25. km se je pojavil še en problem: zoprn žulj na mezincu, ki je potem počil (uf, kako močno me je to zapeklo) - in v cilj sem prišla z okrvavljeno supergo. Drugih težav, razen tega, da mi tempa nikakor ni več uspelo dvigniti (najhitrejši kilometer v drugem krogu sem pretekla v času 5'51, sicer pa skoraj vse druge v tempu nad 6'00/km), in da me je v zadnjih kilometrih že vse bolelo, pa ni bilo. Ne glede na to, da mi je bilo težko, sem vendarle videla, da imajo drugi še veliko večje težave kot jaz. To se je videlo že po tem, da me je v zadnjih 10 km kljub počasnemu tempu prehitelo zelo malo ljudi - večinoma sem prehitevala jaz. Meni je bilo pravzaprav dobro. Čeprav sem videla, da mi žal ne bo uspelo priti v clj v času pod 4 ure, sem bila dobro razpoložena, zaradi ganjenosti nad navijanjem množic pa sem se skoraj zjokala - potem sem sama sebi rekla, da to vendar ne morem, ker v tem primeru ne bom mogla teči, in da bo čas za to v cilju, kjer me bo čakal Kairos.
Bližamo se koncu drugega kroga - Dunajska cesta, še zadnje 4 km. To je toliko kot od tistega zoprnega drevoreda pri vojašnici v Polju do Fužinskega gradu po PST. To bom pa ja zmogla. In nato oznaka 40. kilometer. Evo, samo še dva. Oznaka 41 km je tik pred zadnjim "vzponom" - podvoz pod železnico. Še malo, še malo, navijači so še vedno ob progi, tamle navijajo Rosi, Marjana in drugi - Rosiju dam roko, hvala vam, enkratni ste (tudi zdaj, ko to pišem, imam solzne oči). Še dva ovinka - tamle je moja mama: "Samo še en ovinek, bravo Špela!". Še zadnji ovinek in CILJ. In tam Kairos, ki me objame, jaz sem čisto ganjena od vseh teh emocij. Izjemno vesela, ne glede na čas 4:11'16. Končala svoj prvi maraton!

MOTIVACIJA

S čim sem se motivirala v tistih 39 km, kolikor sem jih večinoma tekla sama? Priznam, da s tekom po PST. Po prvih devetih sem si rekla: "Samo še en krog okrog Ljubljane." In ker vse kilometrske oznake na PST vsaj od ničle na Viču do 20 km (na Fužinah) poznam na pamet, sem tudi oznake na LM primerjala s tem in si govorila, kje na PST-ju bi zdaj bila. :)

LEKCIJE

Kaj sem naredila dobro in kaj ne v zvezi z Ljubljanskim maratonom.
Trenirala sem dobro, fizično in psihično sem bila zelo dobro pripravljena - vse do bolezni, na katero pa nisem imela vpliva. To je bila pač smola. Treningi sami pa so potekali zelo dobro.

Dan pred tekmo sem preživela tako rekoč idealno: dovolj počitka, jedla sem zdrave ogljikove hidrate, vendar ne preveč, tudi pila sem dovolj. Prav tako sem že dve noči prej dovolj spala.

Naredila pa sem tudi kakšno napako, predvsem dve:
1. V prvem krogu sem veliko premalo pila. Razlog je to, da je bila na okrepčevalnicah voda zelo zelo mrzla in mi je šla le težko po grlu. Vedela sem, da bi morala piti več, a kar ni šlo. V drugem krogu sem se ne glede na mrzloo vodo prisilila, da pijem več, vendar je bilo že prepozno. Tudi zato čas slabši od želenega.
2. Izbrala sem napačne superge. Zvečer sem si pripravila dvoje: ene so tiste, v katerih sem tekla že dolge trojke, druge so pa tiste, v katerih sem letos tekla na praktično vseh drugih tekmah in so hitrejše. Izbrala sem druge, ki pa so za maraton očitno nekoliko premajhne (za teke do 21 km so sicer super, vendar na daljših razdaljah noge bolj otečejo). Zato žulji in tista pekoča bolečina in kri.

NASLEDNJIČ

Radenci ...?
Nazadnje spremenil spela*, dne 24 Okt 2011, 14:41, skupaj popravljeno 4 krat.
Uporabniški avatar
 miciM
#265098
Najprej....špela* čestitke tebi za uspešen maraton :D

Naj povem, da sem na vse prigode in ........ zeloooooooo vesela svojega rezultata, ki si ga tudi v sanjah nebi upala napovedat. Lanski rezultat sem popravila za dobre 3min,(seveda kar se tiče LM), vesela pa bom takrat, ko me klatež z balončkom 3:30 ne pustil na začetku Dunajske :lol: :lol: :lol: .

:wink:

Čestitke vsem za pretečene kilometre :laola
Uporabniški avatar
 klatez
#265101
Ma hudirja - saj se zavedam, da so tisti pred zajci zelo srečni, če jih ne dohitimo. :roll:
Še malo pa bodo male otroke strašili z zajci. :D
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 7

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA