Najprej vsem hvala za čestitke!
Za 24urni tek v Irdningu v Avstriji sem se odločil sredi junija, ker zaradi odsotnosti nisem mogel na Balaton, želel pa sem na en daljši tek, kot generalko pred Špartatlonom. Rekel sem si, tekma je blizu, s tradicijo (Dušan Mravlje jo je zmagal 3x), tako da najbrž vedo kako se stvarem streže. In res vedo, odlična organizacija, založeni okrepčevalnici, gobice, tuši na progi, razni koncerti, različna glasba vsakih par sto metrov, non stop navijači ob progi, le z rezultati bi lahko bili med samo tekmo malce bolj ažurni (Rajko bi jim lahko pokazal kako je treba!), saj tudi po dve uri skupaj nismo vedeli kje se nahajamo. Irdning se nahaja na 650mnv med mogočnimi gorami, ki so še zasnežene, v dolini med Schladmingom in Lieznom. Proga je relativno ravna, v celoti asfaltirana, cca 9m višinske na krog, kar pa vseeno skupaj znese cca 1000m višincev, ki jih praktično ni videti nikjer. V okolici je manjši športni park z bazenom, lokalčki, vse v stilu, res lepo, kot v pravljici, predvsem za tiste, ki nam je takšna okolica bližje kot morje.
Nekih rezultatskih ciljev nisem imel, želel sem le 24 ur zdržati na nogah in čim več časa teči. Žal je vodja moje ekipe Edo zbolel (je pa navijal izza računalnika in za mano poslal kontrolo - navijačice Petro in Vesno - hvala za podporo!), Medo pa je bil službeno zadržan, tako sta vskočila moja tekaška prijatelja Boštjana (Potočnik in Urankar), ki pa jima ni bilo treba prav veliko razlagati o mojih potrebah, saj sta tekača že mnogo dalj časa kot sem sam in imata ogromno izkušenj - glede na "izgled" sta vedno vedela kaj potrebujem.
Začeli smo zelo zmerno - cca 5 min/km in tako kake 4 ure, potem pa sem začel prilagajati tempo trenutnem počutju. Po izhodu iz našega boxa sem hodil, pil in jedel, drugače pa sem večino časa tekel. Imel sem tudi dva 20 min postanka, 3x sem se cel preoblekel, nekajkrat v dixija in to je to. Zadnjo uro, ko sem videl, da me ne more več nihče ujeti sem še en krog odhodil, da sem se zahvalil bučni publiki za podporo in se usedel v naš box in počakal na sireno. Vreme je bilo zahtevno, a se s pogoji kot so bili prejšni vikend na Balatonu ne more primerjati. V soboto popoldan vroče in močan veter, zvečer kakšno uro neurje, strele, grmenje, naliv, da so dežne kaplje kar bolele, potem se je počasi umirilo in po kakih treh urah prenehalo deževati, lepa, mirna, oblačna in dokaj hladna noč, kar je super, naslednje dopoldne pa ponovno sonce in vroče. Vendar za vse enako. Na koncu Flower Ceremony in slavnostna podelitev v foteljih - po izkušnjah vedo, da ultraši na koncu malce težje stojijo
Med ženskami je z odličnim rezultatom 210km zmagala Regina Strasser, moji glavni konkurentje - najboljši avstrijski ultramaratonec v lanskem letu Predl Rainer, lanski zmagovalec Mayer Georg, David Lilek so popustili že zvečer ob nalivu, do konca mi ni dal dihati le Gabriel Josef, ki je tekel zelo enakomerno in pa Pfandlbauer Andreas, ki se je v zadnjem delu z izredno hitrim tekom prebil na drugo mesto in s tem zmagal na avstrijskem državnem prvenstvu.
If perfection makes nothing impossible then imperfection makes everything possible
sem hotel napisat čas 
