- 08 Sep 2013, 13:53
#312580
hmm...kje naj začnem.... bom na koncu, kjer sem spoznal, kaj so prijatelji v pravem pomenu besede in se jim lepo zahvaljujem za pravilno ukrepanje
Logarska v spremstvu je bilo nekaj novega za mene in obenem še dodaten izziv, ker sem ponavadi sam bil na progi in sem spremstvo dobil od svoje Erike in nisem veliko vedel o tem. Sem pričakoval, da bo bolj dolgočasno, ampak se je toliko dogajalo, da je tudi tistih pol ure čakanja na najina suporterja (Andrej, Igor) minilo hitro.
Itak sem hitro ugotovil, da sem se pravilno odločil, ker nastop danes bi pomenil na nek način predčasno smrt za to sezono in obenem zagotovljen nenastop v Berlinu. Sedaj imam še upanje in delam na temu, da grem tja tečti z nasmehom na ustih. Zanimivo je opazovati tekače iz te perspektive, ker na nek način razumeš vsakega posameznika, zakaj se je udeležil te Ultre. Dokazati sebi, da to zmoreš je vodilo, ki vodi do cilja.
Seveda je pa res, da je bila najina naloga z Jano, danes tudi brzdanje apetitov Igorja po hitrosti, ker model je še na nek način zelenec na tem področju Ultra in je danes iz lastnih napak v prvem delu ugotovil, da tisto, kar sem mu govoril pred tekmo drži, kot pribito. Andrej je bil bolj pameten.
Seveda je pa tudi narava del tega potovanja in se mi je zdelo, da skoraj ni razlike, ker sem imel kjub suportu veliko časa, da sem se nagledal vse lepote od Mozirja do Logarske in moram rečti, da me vedno znova očara s svojo lepoto in obenem skriva svojo zapeljivost.
Logistično je bila največja težava danes zjutraj ob 6 dobiti odprt bife v Celju in našla sva ga, kar ne Petrolu blizu podhoda pod štreko ob nakupovalni aveniji, kjer so imeli še afterparty zur od noči.....
Skratka za drugo leto se tisti, ki ste suport dobite tam in imate zagotovljeno zabavo tako in drugače. ker do Polzele je suport na nek način onemogočen in je časa skoraj 2 uri za kofi......
Sva pa z Jano v Iglu pobrala še tekmovalca, ki je moral odtopiti in je da bi prišel v cilj pravočasno vseeno moral tečti in mu na nek način skrajšala potovanje, ker na tej točki sva suport končala in sva šla samo še dirket v cilj počakati najina suporterja. seveda so tudi ostali dobili glasno navijanje in po potrebi suport, ker to si je vsak, ki je zmogel včeraj priti do cilja tudi zasluži.
Logarska v spremstvu je bilo nekaj novega za mene in obenem še dodaten izziv, ker sem ponavadi sam bil na progi in sem spremstvo dobil od svoje Erike in nisem veliko vedel o tem. Sem pričakoval, da bo bolj dolgočasno, ampak se je toliko dogajalo, da je tudi tistih pol ure čakanja na najina suporterja (Andrej, Igor) minilo hitro.
Itak sem hitro ugotovil, da sem se pravilno odločil, ker nastop danes bi pomenil na nek način predčasno smrt za to sezono in obenem zagotovljen nenastop v Berlinu. Sedaj imam še upanje in delam na temu, da grem tja tečti z nasmehom na ustih. Zanimivo je opazovati tekače iz te perspektive, ker na nek način razumeš vsakega posameznika, zakaj se je udeležil te Ultre. Dokazati sebi, da to zmoreš je vodilo, ki vodi do cilja.
Seveda je pa res, da je bila najina naloga z Jano, danes tudi brzdanje apetitov Igorja po hitrosti, ker model je še na nek način zelenec na tem področju Ultra in je danes iz lastnih napak v prvem delu ugotovil, da tisto, kar sem mu govoril pred tekmo drži, kot pribito. Andrej je bil bolj pameten.
Seveda je pa tudi narava del tega potovanja in se mi je zdelo, da skoraj ni razlike, ker sem imel kjub suportu veliko časa, da sem se nagledal vse lepote od Mozirja do Logarske in moram rečti, da me vedno znova očara s svojo lepoto in obenem skriva svojo zapeljivost.
Logistično je bila največja težava danes zjutraj ob 6 dobiti odprt bife v Celju in našla sva ga, kar ne Petrolu blizu podhoda pod štreko ob nakupovalni aveniji, kjer so imeli še afterparty zur od noči.....
Skratka za drugo leto se tisti, ki ste suport dobite tam in imate zagotovljeno zabavo tako in drugače. ker do Polzele je suport na nek način onemogočen in je časa skoraj 2 uri za kofi......
Sva pa z Jano v Iglu pobrala še tekmovalca, ki je moral odtopiti in je da bi prišel v cilj pravočasno vseeno moral tečti in mu na nek način skrajšala potovanje, ker na tej točki sva suport končala in sva šla samo še dirket v cilj počakati najina suporterja. seveda so tudi ostali dobili glasno navijanje in po potrebi suport, ker to si je vsak, ki je zmogel včeraj priti do cilja tudi zasluži.
, seveda sem se šparal za večerno navijanje. 
)
, namesto da bi se ukvarali z lastnim tekom. No na koncu sem v Mozirju videl da je spremljal nekoga, ki je tekel samo do Mozirja 
.
. Vsi plani, ki so se mi še pred kratkim motali po glavi, so izpuhteli 
, da pridem do konca, čeprav po štirih, potem pa konec, nikoli več, kaj se bom mučil, zakaj 
V tej agoniji sem zagledal mladeniča, ki je na obcestni hidrant priklapljaj cev za vodo, ga vprašam "A teče?" in že sem se na polno tuširal 
Ko sem prišel v Luče sem bi na konju, še 10km do Solčave, še 5km ovinkov in tabel Savinja in potem samo še dol 
, Katja ga je na svoji prvi Logarski navila kot nora in prišla v cilj 8:19 
)
Čestitke vsem tekačicam in tekačem 
. 
