Mislim, da me je to tako prevzelo.Ta divjina okoli in praktično ti sam, razen ostalih sotekačev, sotrpinov.
Priznam da že študiram na katero pododbno dirko se bom odpravil.Da preizkusim na svoji lastni koži kako ta stvar deluje

.Mislim, kako izgleda, ko imaš mogoče

kako fatamorgano.Ko misliš, da nikjer ne bo nikoli konca.
Ko pred sabo vidiš kot na planetu Mars samo ravnino.Ko misliš da je tam nekje daleč hrib pa je le majhna vzpetina, ki te navidezno prevara.
Iztok mogoče bova pa na naslednjo dirko še kje skupaj dirkala

.
Hja jaz bi takole rekel, kot je rekel Katanec nekoč:
"Nikoli, ne reci nikoli!"
Zdej pa spat ne bom bom mogel

.
ČAO!
TOMAŽ ZUPANČIČ
...danes je tvoj dan, izbira je tvoja...
http://www.adolimpik.com/