No pa naj še jaz pristavim svoj lonček občutkov k tem vašim.Prišel sem že en dan prej da se bom ja spočil od vožnje in sem se res.
Ampak kaj se mi je v petek vse skupaj dogajalo, sredi poti sem ugotovil da sem doma pozabil svoj čip, ki sem ga kupil in bentil kot nevem kaj.Potem so se mi sredi vožnje začela odpirati vrata prtljažnika, noro
.
Kjer sem spal je bilo v redu.Tudi vzdušje pred samim startom je bilo v redu.Srečal sem se z Lučkotom, Fotrom in vsemi ostalimi forumovci tako so mi dali še dodatnega adrenalina oziroma pozitivnega občutka.
Štartal sem res izredno pametno z občutkom vse tja do 21km.Kljub temu da je bil sam štart kar hiter prvi kilometri so šli gladko pod 3min50sek in to pri mojem neprevč visokem pulzu povprečje 162 - 164.Glede na samo toploto ki je vladala okoli nas bi moral biti večji, ampak ni.
Nevem vročina se mi ni zdela tako grozna, verjetno predvsem zaradi tega ker sem se že v Jordaniji aklimatiziral na tako vročino in resnično mi ni bilo vroče.Sama organizacija je bila v redu samo ko smo prišli skozi cilj sem pogrešal masažo, ki je bila pristna lansko leto.Pijače je bilo na sami progi res dovolj in vseh okrepčevalnic z raznimi napitki.Nekateri domačini so prijazno ploskali, najbolj se mi je vtisnila v drugem krogu neka punčka ki mi je dala marjetico in dejala lepo se imejte, vidite kako smo prijazni.Me je malo spominjalo na samo preprosto Jordanijo
.
No kar se tiče čipa sem ljudem na prijavnici povedal kaj se mi je zgodilo in da sem ga resnično pozabil in so mi ga enostavno dali brez problema, ja prijaznost in odkritost se izplača.
No da nadaljujem do konca prvega kroga 21km tam nekje do 22km mi je šlo po resnično dobremu občutku in planu.
A glej ga zlomka na cirka 23km mi je pa v glavi nekaj počilo po domače
mislim v tem smislu, da so noge hotele naprej glava pa ni nikakor hotela naprej.Sploh nisem bil utrujen ali dehidriran , enostovano ni glava hotela naprej.Tako sem zadnjih 10km praktično prehodil in debatiral z nekaterimi tekači, ki so hiteli mimo.Na koncu vem da če ne bi bilo dveh poznanih prijateljev tekačev, ki sta me dohitela po mojem bi zadnji kilometer prehodil.
Jermen mi je popolnoma padela dol.In to ne zaradi tega kar se dosegel v Jordaniji in tukaj nisem, ne, enostavno glava ni hotela.No potem sem pa še slišal da je odstopil Kejžar in še dva Kenijca.
Zanimivo je bilo da tudi ostali tekači na 21km niso dosegli dobrih rezultatov in so bili slabši kot lansko leto veliko slabši.
Ja sedaj je pred menoj 24ur tek na katerem upam, da se bom oddolžil sam sebi in svoji glavi
.Potem bom pa spremenil plane, ki sem jih imel v juniju.
Skratka vidimo se naslednje leto v Radencih, na boljše čase
Veselilo me je da smo se videli in upam, da bo čimveč takih trenutkov.
Ja NINOČKA pa še enkrat čestitke za dosežen rezultat, ki ti lahko da krila
ČAO!
TOMAŽ ZUPANČIČ
...danes je tvoj dan, izbira je tvoja...
http://www.adolimpik.com/
.Mogoč,si mel pa to včeraj v glavi, pa zaradi tega, ker te je tole tolk mučl, nisi mogu tečt, tko kot znaš samo ti 
Samo malo prebrskaj po temah, pa bo. Naslednje naše srečanje pa naj bi bilo v Tivoliju. Prideš 
(Ninočka, prosim za inštrukcije). Posledica pa je, da sem zanesljivo pridobila nekaj mišične mase zaradi stiskanja riti. Prihod na cilj sem proslavila z 20 minutnim čepenju na WC, tako da sem zamudila Lučkota, Vlajkotu pa skor nisem verjela, da je verjetno odstopil. Ko sem ga zagledala vsega poklapanega, me je zajel fantastičen občutek olajšanja in zdaj vem, da zna uporabiti glavo v pravem trenutku.
Da še jaz dodam svojo izkušnjo na prvem tekaškem tekmovanju.