Po dolgem času sem se spet spravil kampirat, potem ti ga pa vreme takole zagode.
V soboto smo forumovci tik pred nalivom v kampu ob Vrbskem jezeru postavili naše šotore. Praktično vsi šotori so bili novi, tako da smo pri postavitvi morali pomagati eden drugemu in brati bolj ali manj razumljiva navodila. Vse skupaj je bil en sam hec. Nekje je bilo preveč klinov, drugje so bile predolge ali pa prekratke palice. Z Erotom sva izvedla celo premik že postavljenega šotora. Ko smo na koncu vendarle uspeli sestaviti in postaviti vse šotore, se je pa pošteno ulilo.
To nas niti ni tako motilo, saj smo se odpravili na glavno prizorišče, kjer je organizator pod ogromnimi šotori pripravil testeninko in spremljajoči program z aerobiko in glasbo. Vmes smo se še uspešno dokopali do štartnih številk, čipov in ostale robe za tekmo. Vsi po vrsti smo si tudi nabrali ogromno propagandnega gradiva in strokovnih knjig, čeprav v nemškem jeziku.
Ko smo zmazali vsak po dve porciji testenin je nastopila žeja. Takoj smo ugotovili, da bo pivce še najboljše za primerno hidracijo.
Na poti v naš TF tabor nas je spet pral dež, zato smo se hitro zavlekli v šotore in upali, da bomo v njih varni pred nočnim nalivom. In res, vsi šotori so uspešno prestali prvi vodni krst, čeprav je vso noč močno deževalo.
Vstajanje je bilo zelo zgodaj, že krepko pred šesto uro. Najprej smo na hitro skuhali in spili jutranji kofete, potem pa so sledile mrzličnepriprave pred štarom.
Do štartnega mesta smo se najprej podali z busom do žel. postaje nato pa je sledila vožnja z vlakom.
Ko smo prispeli na štart, smo se prerinili do mesta, ki je bilo označeno s časom, za katerega smo napovedali, da bi ga v cilju lahko dosegli. Jaz sem se postavil v "boks" z oznako 1:20.
Po močnem poku iz topa smo se pognali na 21 km progo. Vsega skupaj nas je štartalo blizu 3000.
Med nami so tekli tudi vzpodbujevalci tempa, ki so bili označeni z velikimi baloni.
Na progi so nas spodbujali številni gledalci in različne glasbene in športne skupine.
Kljub močnemu nalivu je bilo na vsaki okrepčevalni postaji na voljo veliko pijače in sadja. Dober kilometer pred ciljem je sledil še topel tuš, v ciljni areni pa blatna kopel.
Da sem se uspešno prerinil do vrečke z mojimi stvarmi, ki sem jih oddal na štartu, sem moral uporabiti vse trike in veščine, ki sem se jih naučil ko sem še tekmoval na krosih (komolci, kolena, odrivanje...).
Ko sem ves premočen in blaten pritaval do našega šotora je bilo vse okoli že polno vode. Najprej sem se odpravil pod tuš, kjer pa je že dežurala čistilka, ki me je odgnala na drugi konec kampa, ker da je bil ravno takrat čas za čiščenje. Kljub prepričevanju in mojemu bednemu izgledu (gomazeča kepa blata), se ni dala prepričat. Z metlo v roki mi je razložila, da ona že ve, ker je ta glavna.
Po topli kopeli je sledila še dežna prha, ko smo podirali šotore. TF kamp smo na hitro podrli. Še največ problemov je bilo s klini, ki smo jih iskali po blatu in lužah.
A kako sem zadovoljen s tekom?
Proga in vreme odlično. Vesel sem, da mi je končno spet uspelo teči pod 1:20. Če nebi bilo tako močnega naliva, bi šlo še hitreje.
Tudi analizo smo uspešno zaključili in se dogovorili, da naslednje leto spet pridemo na Karenten Lauft.
Prilagam par
slikc iz sobotnih priprav na tekmo.
L.P.
MatjazV