Evo še moje poročilce
Ideja, da bi tekel celotno razdaljo se mi je porodila konec decembra, čeprav mi je bil še v začetku decembra izziv preteči 10 km (beri poškodba, 5 mesecev "skoraj" nič teka). Pa smo z novim letom začeli delati nedeljske dolge teke. Vsako nedeljo sem se priključil Eru, Piu, Dragonsu,... ali pa sem delal solo variante. Tekali smo v snegu, soncu, dežju,... tudi takrat ko konkurenca spi (nočni teki)

. Nekako do konca junija sem imel v povprečju 3 teke tedensko , kasneje (julija, avgusta) pa po 4 treninge tedensko.
Preteči Logarsko mi je bil cilj sezone. V sklopu priprav sem odtekel tudi dva maratona (Radenci, Železna kapla) ter 12 urni štafetni tek v Logatcu.
10 dni pred tekmo, pa poškodba! Po lahkotnem teku me je zagrabilo v desni nogi (notranja stran stegenske mišice). Bolečina ni in ni hotela popustiti. Načrti so se mi podirali kot hišica iz kart... (sam pri sebi sem si mislil, 8 mesecev dela potem pa na teku, ki ni bil hitrejši od 6 min/km poškodba... katastrofa!). Še v sredo zvečer sem si hladil mišico, da sem lažje zaspal.... Tako, da sem se v Celje odpravljal s kar nekaj skrbmi.
Po kratki noči (4 ure spanja, vstajanje ob 3h zjutraj) smo se odpravili proti Celju, pobrali še Tinija in se malo pred 5h zjutraj narisali v Celju. Po prevzemu številk še par besed z ostalimi TF - borci. Ura se je približevala 6 uri. Bil sem nepričakovano miren, nobene nestrpnosti, živčnosti... Edina skrb je bila, če bi bo noga vzdržala vseh 75 km.
Prvi km so bili kar hitri med 5:30 in 5:45 min/km. Po 44 min začel delati 1min pavzo na 14 min teka. Noge začuda nisem nič čutil, razen ko sem imel hodalne pavze. Okoli 1h 20 ujel Dragonsa in nato skupaj nadaljevala do Mozirja. Hitrost teka je bila glede mojih pričakovanj kar hitra... V Mozirju po 33 km teka sta me čakala brat ter oče,... prišel 15 min prej kot napovedal. Preoblekel majico, popil 2dcl slanice, dopolnil zaloge hrane.... in naprej z Dragonsom. In takoj zatem bolečina v desnem kolenu, ampak je zginila ko sem začel spet teči... Pojavljala se mi je samo, ko sem imel hodalne pavze. S seboj sem imel gele ter frutabele. Do 33 km sem pojedel 1 gel ter 3 frutabele. Nato do druge kontrole še en gel in eno frutabelo. Po 4 urah teka je bil tempo še vedno zelo solidnih med 5:45 in 6:00 min/km. Pogleda na Ljubno sem bil izredno vesel, saj sem si rekel, če pridem do Ljubnega pridem tudi do konca. V Ljubnem sta me čakala oče in brat,... popil slanico in naprej. V Ljubnem srečam še Pio, in jo skupaj naprej mahnemo z Dragonsom naprej proti cilju. Postaja vse bolj vroče... Do 52 km pojem samo 2 gela in 4 frutabele. Sam pri sebi sem si govoril, moraš jesti drugače te bo zmanjkalo... Stisnem en gel v usta, ga poplaknem z vodo... čez 200 metrov zbruham gel in vse kar je bilo v želodcu. Pol pa nič si pravim! Če ne moreš jesti pa vsaj pij. In do konca sem potem samo še pil. Zadnjih 30 km sem odtekel brez hrane. Začel se mi je tudi oglašati desno koleno, ampak volje mi kljub bruhanju ter bolečinam v kolenu ni zmanjkovalo, še bolj sem bil odločen da pridem v cilj. Kilometri so postajali čedalje daljši, ampak nič zato... saj sem pričakoval da po 60 km ne bo lahko. Ker se mi je misel na gel gnusila sem si zaželel Coca Cole. Čeprav je še nisem nikoli pil med tekom sem začutil željo po tej pijači. Mimo mene se pripelje moja spremeljevana ekipa, kateri naročim naj mi zrihtajo coca colo... pa so mi jo. Prav prilegla se je! Kilometri minevajo počasi, ampak volja ostaja. Kmalu pridem v dolino, še 3 km pa sem na cilju... mimo kosmatih krav, starega cilja in prihod v novi cilj Končni čas 8h 12 min 33 s. Bil vesel ostalih forumovcev v cilju. Z rezultatom sem zadovoljen, glede na to da sem bil nekoliko poškodovan pred nastopom; da zadnjih 30 km nisem jedel; bolečinam v desnem kolenu (danes zateklo) in zame nekako prevročem vremenu. Pivo v cilju se je več kot prileglo.
Danes pa hoja brez večjih problemov, nobenega muskelfibra... rahlo težke noge... edino otečeno imam desno koleno. Ampak duša je mirna in srečna. Cilj sezone je izpoljen.
Naj se na koncu zahvalim moji spremljevalni ekipi (oče ter brat), ekipi od Dragonsa, pa vsem tistim ki so verjeli vame!
Čestitke vsem za pretečene razdalje. Bravo Pia in SimonaT. Posebne čestitke pa GTA za nor rezultat!
Drugo leto pa spet... Logarska 2007 kliče!
PS: drugo leto pa v boj za anorak

Ko si ze tako dalec, da ne zmores niti koraka vec, si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo sposoben prehoditi.