

Prvo srecanje s kranjskim ovalom je minilo brez usodnih posledic. Proga je lepa in ravninska (vsaj za stare Goladarje). Sonca in sencke je bilo ravno prav. Po dolgem casu sem tekel brez ure in se zanasal samo na pocutje in se je vredu izslo. Nekaj casa se je malica malo pritozevala nad zibanjem in je hotela na vsak nacin pogledat ven ampak se je takoj v meni prebudil gorenc in nisem dopustil izleta. V cilju sem po krajsem oddihu zacel lobirat za drugi krog, pa ni bilo pravega odziva. Potem smo malo cvekali, veliko zvecili in malo zalivali. Premik v Brunarico je bil izveden bliskovito. Tam smo se malo cvekali, veliko ploskali, zvecili same dobrote in se malo zalivali rozice. Lustno je bilo obdelovat flauze. Tik predno je Pegaz od zaspanosti udaril z glavo ob mizo je dal znak za premik. Se kratke formalnosti na mitnici in ze smo bili na poti proti Ljubljani.
Skratka, meni je bilo zelo lepo. Hvala vsem za trud. Se priporocam se za drugo leto.

lp, Jusuf El Islam