Zadnje novičke

[Romch]

No še moj prispevek.
Tretji maraton 42-tke za menoj. Uspešno ali neuspešno, sem nekje umes. Kot prvo zaradi časa nikakor nisem zadovoljen, kar se mi je na koncu 7km, torej pri 35km, dogajalo ne privoščim nikomur! Čas na 35km sem imel 3.15min, nakar totalni kolaps s srcem, nevem kaj je bilo, pikalo me je ko hudič, glava je še želela, telo pa začel upozarjati na napor. Tu več ni poti nazaj, ali se sesuješ ali pa greš dalje. In sem šel dalje. 7km naredil v 1uri !!! Katastrofa!
No, a vendar kot drugo sem vesel, da sem prišel z nevejretno željo do konca. Žal je vez med umom in telesom pretanka, pa vendar imam že zelo veliko kilometrov v nogah, a se kljub temu lahko takšna nevšečnost zgodi.

Kakorkoli, popravni izpit Ultramaraton Logarske doline, do takrat (2.9) pa se še lahko "izpilimo".

Radencem VSA POHVALA!! Nimam kej druzga dodati.

Uživajte v teku.

Tomaž

[Obivankenobi]

Še moje poročilo z včerajšnjega tek v Radencih...
Ja naprej čestitke Tae -tu za zmago v medsebojnem dvoboju in za odičen rezultat!
No, pa da začnem od kronološkega začetka včerajšnjega dneva!Vstal sem ob štirih zjutraj , malo razteznih vaj, potem zajtrk, ob 4.50 se dobiva z bojanom pred OŠ Ledina (TOČENKOTŠVICARSKAURA PRESS) in se na hitro odpraviva proti kombiju pred Cankarjevim domom. Ker nisem navajen v tako zgodnjih urah pohajkovati po Ljubljani me presenetijo prevrnjene kante za smeti, razbite steklenice, množice mladostnikov, v glavnem kar veliko dela za smetarje, pred prešernovim spomenikom urgentna služba pobira onemoglega
mladeniča... V glavnem prideva do kombija in odbrziva proti Domžalam, kjer pobereva še Tae -ta. Pot proti Radencim poteka brez težav,v prijetnem pogovoru, s Taetom več razpravljava o borilnih veščinah kot o teku Ko pridemo v Radence je že bila kar gužva, najdemo parkirno mesto v parku in gremo na pijačo.
Eno uro pred štartom sem postal kar nervozen , se preoblečem v tekaške cunje in si poskušam izboriti mesto za ogrevanje, vmes srečam še Nadjo, Kustusa ter Nado in za nekaj časa izgubim Tae-ta in Bojana. Po štartu tekačev na 21 in 42 km se s Taetom postaviva na štart bolj v prednje vrste.
Pok pištole in dirka se je zaćela, poskušam si izboriti dovolj prostora, kmalu se umirim na tempu 4.20 min/km, Tae me nekaj časa spremlja, vendar kmalu odbrzi naprej in jaz kmalu spoznal, da tudi če malo pospešim, ga ne morem dohajat. : Na 5 kilometru, kjer sem imel čas točno 21 minut, mi postane jasno, da bom tekel daleč od napovedanega časa. , v drugi polovici me je nekaj tekačev začelo prehitevati in postajal sem zmeraj bolj utrujen , zadnji kilometer poskušam dati vse od sebe, vendar nikakor nimam več prave moči...in precej izčrpan pritečem v cilj. Čas 43.43 neto!
Kar nekaj časa potrebujem, da pridem k sebi, se bašem z bananami, piškoti, vsem kar so ponujali...V cilju se spoznam z Mariolinom, Tae želi zbrati pred šotorm Polar vse forumovce, in se odpravi do glavnega napovedovalca, ki javno objavi zadevo, vendar brez kakšnega večjega uspeha. Za nekaj časa prideta Mazi, Lili, Sončka, Fotr, Maj, Junc, Raziskovalec..., z nekaterimi se usedemo za mizo in na hitro pojem porcijo čevapčičev. Ko se prikaže bojanm se odpravimo proti kombiju in nazaj v Ljubljano.
Vsekakor sem preživel zanimiv dan, v dobri družbi, edino nezadovoljstvo mi predstavlja rezultat, ki pa je predvsem posledica daljše (večmesečne) odsotnosti tekaških treningov, kjer me čaka še veliko dela, da bom vsaj približno prišel na lanskoletno raven...
Drugo leto se vsekakor vrnem v Radence in poskušam izboljšati rezultat!

Lp!

[Marinka]

Včeraj se je v Radencih resda odvijala tekma, komedija oziroma melodrama pa se je zgodila v Moravcih, kjer sva z možem najela sobo večer predtem. Z enim samim namenom: da bi prišla na tekmo spočita. Ob pol enajstih sem legla v posteljo, nato pa se je pričel prvi del komedije. Spanca ni in ni bilo od nikoder. Ko sem končno zatisnila oko, je mož začel žagati. Pa ne drva, čeprav se bo počasi treba pripraviti na novo kurilno sezono. Prav nič ni pomagalo: razni zvočni efekti, obračanje na bok, zbujanje, vstajanje... Na koncu je bil on že bolj živčno razrvan kot jaz.

Z nespečnostjo pa je prišla še trema pred mojim prvim nastopom v Radencih. In krog je bil sklenjen. Ura pa je tiktakala, tiktakala. No, metaforično rečeno. Mojih muk ni bilo konec, od obupa sem vzela odejo in šla spat v predprostor na tla, z brisačo zadekala še špranjo pod vrati, da mi ni pihalo v glavo. Zaspala pa nisem, no mogoče za kakšno minuto. Ob šestih pa je že napočil tretji del veseloigre. Ker smo sobo najeli čisto zraven glavne cerkve v Moravcih, je vsak udarec kemblja na zvon izrinjal spančka zaspančka iz Flokijevega oziroma mojega prisilnega ležišča.

Ko sem sedela pri zajtrku, zlomljena in zlovoljna, mi je bilo ob pogledu na polarja jasno, da danes nije bila moja noč. Utrip mi je namreč kazal 20 pik več kot običajno.

Vseeno sem se po prihodu v Radence dobro ogrela, si večkrat ponovila Jaz to zmorem! Jaz to zmorem! in odšla na start. Prve tri kilometre sem začela kar pogumno v tempu 4.40 oziroma malo pod njim, polar pa je že konec prvega kilometra pokazal 180. Tako je bilo ves čas tekme - maksimum 188, povprečni utrip 183. Moj rekord!

Lepo sem držala tempo, vmes malce popustila, ker je bila pot kar razgibana glede na to, da smo tekli kao po panonski nižini. Vseeno mi je uspelo na koncu zbrati še nekaj moči za prehitevanje ene punce. Priznam, hotela sem se uvrstit med prvih pet v moji kategoriji (nad 35). Par sto metrov pred ciljem pa me je ena prav poskočna punca s spremljevalcem prehitela. Napačno sem sklepala, da je znatno mlajša od 35. Očitno rekreacija in zdrav način življenja pomlajujeta, saj je v resnici dopolnila že 36 in tako sem se zaradi napačne ocene obrisala pod nosom za 3. mesto v svoji kategoriji. Prehitela me je za vsega 3 sekunde. Poučno za drugič. Moj neto čas glede na okoliščine ni bil slab: 4.31 (tempo 4.45).

Drugo leto pa na 21! Verjemite mi - šla bom sama.

[Vlajko]

Nič poročila s prireditev morajo biti v zato namenjeni rubriki , Ero bo pa že poskrbel, da bodo tudi ostala preseljena iz vabil.

Glede mojega teka imam povedati le tole: Z obzirom, da sem zadnje mesece postal "sod", bi bilo bolje, predvsem pa mnogo hitreje, če bi se po progi kotalil namesto tekel. Pa pustimo to po dežju vedno posije sonce.

Vse ostalo pa, jasno: Prireditev Treh src v Radencih je, zame, edinstvena in "slovenian's best"; tam se vedno najbolje počutim. Štartno ciljni prostor v Radencih je pa sploh nekaj enkratnega in najlepšega, torej ... :cast1::cast1:

V Radence se bom, torej, vračal še velikokrat če drugače ne bo šlo, bom šel pa v družbi "kopice" svojih pomurskih sestričen in bratrancev na pohod po okolici Kapelskega vrha.

...

Srečal in poklepetal sem z mnogimi prijatelji, zlasti s številčno zasedbo iz vrst TF; med branjem vaših "vabil na prireditev" sem ugotovil, da vas je bilo veliko tam. Tae, škoda ker nisva imela priložnosti za klepet, pa drugič. Vseeno pa sem tudi tebe videl "na delu", ko si kot blisk švignil mimo mene na tistem delu proge, kjer je obračališče. Čestitke za nastop.

Seveda čestitam tudi vsem ostalim, tokrat predvsem moji sodelavki (in "dopisni" članici TF) Marjani, ki se je na polovički spustila krepko pod 2 uri (nekaj nad 1;56).

Na koncu pa le še tole žal nisem imel pretirano veliko časa za druženje z vami po teku, saj sem bil v družbi sina, ki še nikoli ni imel priložnosti obiskati Slovenije vzhodno od Maribora in Ptuja, zato sva popoldan (po obvoznicah) obiskala moj rojstni kraj Dokležovje, malo sva skočila v M.S., nato pa nazaj v Radence k teti, ki naju je že pričakovala v družbi odrasle "dece"(mojih bratrancev ter sestrične).

...

PS:
Očitno bom moral prav kmalu odpreti novo temo: Vpliv povečanja telesne teže na hitrost (alias: Zakaj tečem s "15 kilogramskimi tekaškimi copati"? ) .

Imam pa še eno drugo, najbrž boljšo možnost ...

PSS:
Medtem me je Ero že uslišal ter prestavil vse "najave na prireditev" na pravo mesto. S tem je nastala dokaj komična situacija še vedno ostajam "otvoritelj" teme, moj "umotvor" pa je moč poiskati šele na drugi strani.

[Marko]

Zdravo,

naj še jaz dodam nekaj vtisov z moje prve polovičke:

Odhod iz Ljubljane ob 5.00, zato v Radence prispemo že ob 7.00 in tako izbiramo parkirni prostor po želji. Nato sledi ogled prizorišča, kjer šele postavljajo ograde in šotore (prodajalci tekaške opreme).

Sledi seveda obisk WC, kjer je standardno povsod gneča, spotoma srečam par forumovcev in še malo debatiramo.

Zdaj pa k teku: ker sem tekel prvič na polovički, sem se na začetku držal nazaj kolikor sem mogel, da nebi kasneje pogorel. Deset kilometrov odtečem zame v solidnih 49min in s takim tempom nadaljujem naprej. Vreme je bilo odlično, vmes na vsaki okrepčevalnici pijem napitke. Vse je potekalo v redu do 18km, kjer čutim malo utrujnosti. Tako na žalost malo upočasnim in pritečem do oznake 20km. Tu pa sedaj noge postanejo zares težke. Zelo je pomagalo vzpodbujanje navijačev, še posebno iz vrst TF .
Tako prispem v cilj in nato zaslužen oddih.

Medtem, ko čakam še prihod brata v cilj (tekel maraton), kupim po zelo ugodni ceni dvoje par Reebokovih superg, za oba para odštel neverjetnih 115 EUR

Glede organizacije nimam pripomb, drugo leto se sigurno vrnem

čestitke vsem maratoncem, drugi krog je bil težak zaradi vročine
čestitke tudi NatašiP, za osvojeno 3 mesto absolutno na 21 km

Lp, Marko

[ZdravkoC]

Srečal in poklepetal sem z mnogimi prijatelji, zlasti s številčno zasedbo iz vrst TF;
Na koncu pa le še tole ... sem bil v družbi sina, ... obiskala moj rojstni kraj ...

Ja, Vlajko, sem te kar pogrešal v ciljnem prostoru, se spomnim, da smo lani kar nekaj časa tam klepetali.
Nisem pa vedel, zakaj si tak fajn dedec. Zdaj komaj vem od kod si - ta del Slovenije je res daleč od osi, a je zelo ljubek in prijazen.

Vseeno nas je nekaj posedelo v cijnem prostoru, a zgovorni nismo bili preveč - mislim, da je vročina naredila svoje.

sam nisem dosegel že dolgo začrtanega cilja, a je vseeno dosežen PB 3:37:38, kar je seveda odličen rezultat

Kar neka TF majčk pa sem videl med tekom, po obratu po 21 km, pa nisem imel priložnosti v cilju videti kdo so - ste

Upam, da bom kmalu kakšno fotko pripopal

[ZdravkoC]

... Zelo je pomagalo vzpodbujanje navijačev, še posebno iz vrst TF ...

Hvala Marko, da si me spomnil
Tik pred ciljem (v dolžini 1 km) na prvem krogu je bilo res prijetno vzdušje in kar precej glasnih forumovcev. To te res malo požene naprej, kljub vročini. Hvala.

[Snezinka]

Živjo!

Pa so Radenci za nami! To je bil res čudovit tek...še vreme nam je šlo na roko .
Jaz sem po načrtih zastavila zelo počasi, tako da Vlajko res ne vem kaj ti tolk jamraš ... in prišla v cilj z nasmehom.

V veselje mi je bilo srečati spet znane TF obraze: Fotra, (Fotr, ti si vedno bolj fejst!), Vlajka, pa potem že na cilju Obivankenobija (Lepo, da si se spet aktiviral!), pa Razyja... na daleč pa Duleta (bravo!) in še koga.
Spoznala sem tudi nekaj novih obrazov, še posebej sem bila vesela Sebi
(

...Tudi jaz sem videla ogromno TF tekačev. Snežinko sem si celo upala pocukati pa "rokav". ...

), ki je pogumna punca .
Sem pa razveselila čist enga iks gospoda, ki sem mu hitela čestitat (zamenjala sem ga za zlopija ) in ko mu ni bilo itak nič jasno, sem začela razlagati o Snezinkah in TFju, tko da sem vidla, da že pošteno dvomi o moji prištevnosti...ampak mu je bilo očitno bolj kot ne vseeno, dokler sem bila v svojem navalu čestitanja prijazna ...

Pohvaliti moram tudi mojega prijatelja Damijana (zajec, zlopi in Dule že vejo o kom govorim)... svojo prvo 42tko je odtekel v meni sanjskih 3:24

Radenci so me navdušili...k temu je veliko pripomogla dobra družba mnoje prijateljice Irene in njenih sodelavcev. Hvala!

Lp
Snezinka

[Fotr]

V Radence sem prišel že dan prej, da sem se aklimatiziral iz alpskega na panonsko podnebje. Vreme je bilo kot nalašč za tek, škoda da samo za 21 km, na maratonce je drugi krog nažigalo sonce celinskega podnebja, kar je bilo precej nevšečno in utrujajoče.

Napočil je čas starta, ki sem ga seveda zamudil, čeprav sem prišel na maraton en dan prej. Zamudil sem ga pa zato, ker sem se postavil bolj zadaj, potem pa so vmes prišli tekači na 10 km, ki so po strelu kar čakali. Potem sem se spomnil, da imajo start čez pet minut, pa sem se zagnal v tesno nabite, na start čakajoče deset kilometraše in se v štirih minutah prerinil skozi in začel polmaraton kot zadnji.

Tako vsaj nisem bil podvržen psihologiji množice, da bi me potegnila za sabo in sem tekel svoj tek, enakomeren in počasen. Že po dveh kilometrih teka sem začel uživati, kar samo se mi je smejalo, še pospešil sem malo in začel dohitevati rep kolone. Res sem tekel z lahkoto, mogoče bi šlo tudi hitreje, a pet minut boljši čas ne odtehta dobrega počutja in uživanja. Lahko sem se ogledoval po okolici, se zahvaljeval za navijanje domačinov in se počasi premikal naprej.
Neponovljivo pa je bilo, ko smo se na delu proge srečavali hitrejši tekači, ki so že obrnili in počasnejši, med katerimi sem tekel tudi jaz. Veliko vzpodbujanja in moralne podpore smo dajali eden drugemu, posebno forumci, ki smo se poznali med sabo in ko je kdo zavpil, dajmo Fotr, se je obrnilo precej glav, nekaj zaradi tega, ker so bili vmes tudi fotri, nekaj pa zaradi tega, da bi videli forumskega Fotra. Imenitno se mi je zdelo.

Navijanja in pozdravljanja je bilo toliko, da sem pozabil zaviti na desno in sem skoraj zašel, če me ne bi opozorili prav tekači, ki so tekli nasproti.
Potem je šlo krasno do cilja, vmes smo se srečavali in pozdravljali z maratonci, ki so začeli drugi krog.

Počasi in sigurno sem se bližal cilju, ko me je nekaj sto metrov pred ciljem začel dohitevati Kenijec, zmagovalec maratona. Ti me pa že ne boš prehitel, sem si rekel in se začel bodriti. Daj, dajmo, daj, sem se vzpodbujal, drl sem se sam nad sabo, navijal sam zase, obenem pa sem s strani gledalcev tudi doživljal ovacije in ploskanje. Pognal sem se proti zadnjim metrom kot kak kratkoprogaš, publika je navijala, noge so švigale kot parni stroj, dihal sem kot lokomotiva, drl sem se na vso moč, da so se ostali tekači prestrašeno umikali, Kenijec pa za mano, a ni imel šans, da bi me prehitel, vsaj tako izjavo sem kasneje slišal od očividcev. Za nekaj sekund je prišel za mano v cilj. Kdo se še lahko pohvali, da ga zmagovalec maratona ni mogle prehiteti tik pred ciljem?

Tako, da sem kar zadovoljen, lahko bi pritisnil še malo, profitiral bi nekaj minut, kar pa ne odtehta lahkotnega teka in na koncu dramatičnega kenijsko Fotrovega finiš duela. Še to moram povedati, da je bil Kenijec na cilju tako zdelan, da ga je kar zanašalo, jaz pa sem svež in dobre volje čvekal s prijatelji

Zvečer pa še malo Siddharte in še enega tekaškega praznika je bilo konec.

Pohvaliti moram še organizatorje, saj na vsej trasi, razen rešilca in motorista, ki je snemal, nisem videl niti enega avtomobila, niti eden ni silil iz stranskih cest na traso maratona, nikjer se ni nihče jezil zaradi zaprte ceste, čeprav se po tistih cestah odvija promet, da komaj prideš čez cesto.

Toliko pomurskih jedi nisem pojedel iz časov sindikalnih izletov naprej, tako da sem se popolnoma regeneriral, še posebno ker sem se po teku tudi namakal v toplih vrelcih.

Moram se seveda zahvaliti vsem, ki so me vzpodbujali, vsem, ki smo se srečali in izmenjali nekaj besed, vsem, ki smo se spoznali med tekmo in po teku in vsem, ki so pomagali organizirati tako lepo športno prireditev.

Kritika gre edino nacionalni televiziji, ki v osrednji dnevni oddaji ni našla niti sekunde, da bi pokazala množično športno prireditev, kjer je nastopilo toliko tekačev, kolikor se redko zbere gledalcev na kakšni tekmi, o katerih pa so na dolgo in široko poročali.

[Dule]

Še moj kratek prispevek. Prvi krog dobre vremenske razmere, počutje solidno, drug krog pa zopet obvezen padec tempa tudi minuto na kilometer in "dober" rezultat je zopet splaval po ... Pa nič ne de, pa drugič

Vzdušje je bilo na nivoju, na vsakem koraku srečal kakšnega našega TF-jevca, hvala za vzpodbujanje med tekom (ko zaslišiš svoje ime iz množice ti da še dodatne moči za grizenje... ).

Hvala tudi organizatorjem vitezom dobrega teka, ki so me sprejeli v svojo družbo in smo imeli obilno viteško pojedino in degustirali vina v bližnjih vinskih kleteh..

Se pridružujem pohvalam organizatorjem


ČAU ČAU

[Obivankenobi]

Hja, prejle sem napisal zelo doooolg post , sem se pa pozabil zahvaliti bojanu-m za prevoz s kombijem, kar mi je še posebej prav prišlo ob povratku v Lj, saj sem lahko med vožnjo malo zadremal , zato bojanm

[primus]

Luštn je blo.
Letos posebno priden za tekme nisem, pa je zato tistih nekaj očitno toliko bolj zaželenih.
Vse resnično na pohvalnem nivoju, vključno z vremenom in kopico znanih obrazov - pred, med in/ali po teku. Nekatere mi je pa vseeno uspelo zgrešiti.
S sabo sem (bil) zadovoljen, kar je zelo pomembno ! Pri tem zelo pomaga prava stopnja pričakovanj pred tekom . Kakorkoli, počutje je bilo dobro in z nekaj matranja v zadnjem delu sem dosegel drugi rezultat kariere na tej razdalji (ufff, to pa ni hec )

Drugo leto pa spet.

primus

[pershing]

Pa še moje skromno poročilo. udeležil sem se 10-tke, kajti že prejšnji dan sem dirkal na policijskih igrah v Gotenici, takoda je bila ta razdalja kar zadosti. Z rezultatom zadovoljen, srečal tudi nekaj stalnih članic ter članov TF zasedbe, le časa za klepet ni bilo kaj dosti, saj sem bil z družbo sodelavcev...

Drugo leto sem seveda ponovno vrnem...

[matej-jethro]

Z Radenci sem se za nekaj casa poslovil od polmaratona in pricne se maratonska odisejada! Gorski teki in 10-ke seveda ostanejo. Čas, ki sem ga odtekel v odlicnih razmerah je PB, ki ga trenutno nimam vec kam prestaviti! Mogoce le, ce grem v Palmanovo
Nad organizacijo ter postrezbo med tekom nimam prav nobenih pripomb. Meni se je likar vse vkup fajn ve vidilo ( Simi bi mogoče tole mejčkn polektorirala...)

Se vidmo k se zagledamo...v Bevkah

[ton]

Porkaš, pred kako uro sem spesnil cel ep, pa ga je požrl Internet.
Evo močno skrajšane verzije.

Najprej: same pohvale: odličnemu varstvu otrok, fantastični organizaciji (zame brez ene napake, celo štorklje so bile v vseh gnezdih, razen v enemu zapuščenemu, sem pa srečal tudi štorkljo brez, torej se vse poklapa), tekočih popoldanskih tekih, ko smo izmozgani starši kot v starih časih na sejah SZDL ploskali svojim nadebudnežem (ki so odgarali prav enako naporen dan)...

Tek? Zastavil sem 1.35 na 21. Po rahlo prehitrih prvih dveh kilometrih sem dohitel zajca z oznako 3.10 in po kratkem kalkuliranju vseeno vprašal, kaj to pomeni na polovici. Ko sem dobil idealen odgovor, sem se sklenil šlepati vse do cilja, a so bili časi še zmeraj odločno boljši od mojih predvidenih 4.30 na kilometer. Leteli smo tudi 4.18 in ko sem nekaj zahropel, je zajec pojasnil, da malce rezerve za drugi krog se pa vendarle spodobi napraviti...
In sem povlekel najbolj nenavadno od vseh potez: sklenil sem enkrat za spremembo poslušati razum in sem počasi (na tisti neskončni ravnini iz Tišine na sever do Finske in potem levo) popuščal. Priznam, spet sem se šlepal: tokrat sem preklopil vse čute na damo v svetlozeleni opravi in jo prav nekavalirsko pustil pri okrepčevalnici par kilometrov naprej, ko je iz žepka potegnila gel in zastala po vodo (sem se ji nekako medvedje zahvalil potem na cilju... kako pa naj človek pove, da mu je lepa dama vizualno pomagala mimo Scile in Karibde?). Potem je kar šlo. Smo se v neki dokaj stalni zasedbi dajali gor in dol mimo okrepčevalnic, par jih je šinilo mimo in par jih je prav trudoma poniknilo v ozadje. Nekaj zaloge iz vihravega začetka sem pokuril, ostali pa sta celi DVE minuti viška, kar mi je zadoščalo za razne jokave izpovedi v cilju... 1.33.05.
Ko se je izkazalo, da so tudi moje tri dame izjemno opravile s progami (samo najmlajša je mnenja, da bi se morala mati bolj potruditi in jo je morala celo čakati, tekli sta namreč skupaj, ker tako majhnih samih niso pustili), smo srečno napolnili zaloge in sredi prepira, kdo sme in kdo nikakor ne in kdo naj gre kar sam nazaj na Siddharto, zaspali ob 21.15. Mislim, da od osnovne sem nisem zaspal tako zgodaj.

HVALA organizatorjem, ljudem ob progi, izjemno korektnim sotekačem - ma ni da ni. V trojki tavelikih tekov Radenci pri meni odločno vodijo.
AJA: seveda sem slišal pozive k zletu TF, ko pa sem tam naletel na tekaškega znanca, za katerega jasno nisem imel pojma, da je obi, sva zgolj izmenjala čase, pulze in par čveketov. In v ozadje sem videl Inota (izginil v horizont) in ploskal Fotru in odploskal še par TF junakom 42ke, o tem, kako Marinka nikoli ni zadovoljna s sabo, pa nimam več kaj (ma super si, Marinka).