Zadnje novičke

[Bojan Ambrožič]

Bravo, ful ste bli dobri.

[markor]

Bravo!!
Čestitke vsem!!

[dexi27]

Dobro da vas je blo 8 drgač nebi mogli dvignat pokala.

ČESTITAM


TF je zakon.

[AVI]

...ma je bilo prav luštno, pa hkrati tudi malo naporno ampak ob taki družbi, se zdi vse preprosto... .....

Čestitke vsem....ampak....Tekaški forum-ultra pa rula....

..ko se zbistrijo misli...pa morda kaj več....

[ero]

bravo vsem

ponosen sem na vas. neverjetne in neverjetni ste

[Classix]

C/P iz bloga...

41954 ali 42900


Dobro sem se odločil, da se pred tem pisanjem pogledal komentarje na TF in videl, da pravzaprav nisem edini osmoljenec včerajšnjega teka po Tivoliju. Pa saj nisem osmoljenec, jaz sem v teh urah eden imed najponosnejših zemljanov. Skakal bi do stropa…pa ne smem, ker se moram malo regenerirati. V čem je štos? Organizatorji so v razpisu objavili, da en krog meri 2100 metrov, ko sem odtekel drugega sem uslužbenca Timinga v prostoru za počitek vprašal o dolžini kroga. Dva kilometra mi odgovori. V mojem četrtem kroženju me prvič dohiti in prehiti Laufer…”kol’k ti je Garmin pokazu” zinem…”kilometer devetstopedeset” odvrne in se odvleče naprej. To je to, si rečem in grem dalje. Od tega trenutka dalje je za mene 1950 metrov razdalja katero premagam v vsakem krogu. V redu, tudi če obvelja (kar na koncu seveda obvelja) uradnih Timingovih 1907 metrov na krog, potem si bom pa k rezultatu pripisal še na vsak krog 30 višinskih metrov, kar pri meni znese 660 metrov in tako prišel do 42614 metrov…maraton z bonusom. Ma veste kaj…sigurno nisem bil edini, kateremu se je zdelo, da so v vsakem krogu Cekinov grad premaknili malo višje v hrib…ostanem jaz kar pri Garminovem izračunu. Ne morejo biti oni iz Timinga pametnejši od kopice Nasinih satelitov.

Se je pa včerajšnji dan začel zelo zgodaj. Ob pol štirih zjutraj sem bil še v službi…nočna pač. Tihi dogovor z sodelavcem mi omogoči, da sem ob štirih zjutraj v domači postelji. Budilka je nastavljena na pol osmo…auf, lulat pa kakat, skuhati kavico…ob četrt čez osem je Laufer pri meni…ob devetih sva v Tivoliju. Prijava, prevzem čipa, štartne številke, darilne vrečke…vse gre kot po maslu. Vrneva se k avtu in na predviden prostor za ”bazni TF maratonci” tabor znosiva vso potrebno robo. Hladilne in športne torbe, ”arafata”, prisvojiva si eno od miz organizatorja in…takrat me počasi začne grabiti trema. Lauferju preprosto priznam, da sem tako našpičen, da tistih palic od ”arafata” ne spravim skupaj, pa če mi da celo dopoldne časa. Čez par minut je ”arafat” postavljen, oprema na mestu, tu pa je tudi že konkurenca…TF ultraši…poznani obrazi, prijazno prikimavanje v pozdrav, stiski rok…TF Sladkih šest…Wega pomlad je, spravi že enkrat te manekenske noge v pajkice…to si mislim, zinem pa ne. Tudi naša ekipa se popolni in takrat…takrat tudi prvič uradno zinem, da bi rad premagal maratonsko razdaljo. V naslednjem trenutku se spomnim, da sem do sedaj največ pretekel 25.8 K lani na Sladkih 6…ni me prijelo srat…samo v tišini sem se umaknil do železniške proge in…enega pokadil. Pet minut pred začetkom sem nazaj, poslušam Lauferjevo žlobodranje o vsaj dveurnem ogrevanju prad takim tekom…že smo v štartnem lijaku…ob 10:00 pok in gremo. Čisto počasi stečem…premišljujem…hidriral sem se dobro…prvič bom v bazni tabor zavil po drugem krogu…nato po vsakem naslednjem…na požirek ali dva. Vse imam s seboj…izotonik, gele, rozine, napolitanke, kondome (ne teh nimam, čeprav…hja Tivoli je Tivoli). Pogled na ‘’sigmo”…puls 150…lepo. Nato gremo prvič proti vmesnemu Timingovemu preverjanju časa in opla v ”klanček” proti Cekinovemu gradu. Tam puls skoči na 167…prvič in zadnjič. Toliko izkušenj že imam, da vem, da se bo tam po treh, štirih krogih vse vrnilo v meje normale. Po drugem krogu zavijem v tabor…izotonik…gremo dalje. Nekaj časa pretečem skupaj z Pajo-tom in Cormi…neverjetno…tudi govorim vmes. Jaz, kateri sem poznan po tem, da med tekom le tu in tam kaj malega zakolnem…jaz čebljam. Počutim se zelo dobro. Potem pa sem kmalu priča ”neljubemu” dogodku. Rajko (Vreme) očitno nezadovoljen z tempom Zdravka C, slednjega začne preganjati proti Cekinovemu gradu, vpijoč za njem ”kaj se vleče”. Rajko obupa…ultra je ultra. Zaključim z osmim krogom…približno 16 K. Razdalja katero sem po Sladkih 6 še večkrat premagoval na treningih…dlje nisem šel. Bo kriza…ne bo krize? Kdor ne poskusi ne ve. Grem…deveti krog…deseti…polovička je za menoj. V baznem taboru zaužijem gel in ga poplaknem z izotonikom. Verjetno edina napaka katero sem storil skozi ves tek. Preprosto je bilo naenkrat preveč sladkorja. Počasi tečem dalje in si mislim, da je tudi gelu treba dati čas, da začne učinkovati. Res je…po nekaj minutah se zalotim, da zopet prvinsko uživam v zenanju skozi Tivolski park. Naslednja dva ali tri kroge grem samo ”na vodo”, potem na Enervitovo tableto in vodo, potem zopet na izotonik. Petnajsti krog…slabih 30 K. Asfalt iz Sladkih 6 je premagan…postavil sem si novi mejnik in da…grem po maraton!!!. Časa imam dovolj. Novi krog, pa še eden…slabih 34 K je za menoj. Vzamem še drugi gel, tokrat ga pravilno poplaknem z vodo…dalje. Takrat opazim, da nas je na progi čedalje manj. Čedalje manj je tistih kateri švignejo mimo mene in skoraj vse poznam. Skoraj vsi iz TF. Grem proti 38 K…takrat me prvič stisne scat. Stopim v stran, opravim…skozi pluča in zobe stisnim CO2 z besedami…”pizda smo dobri”. Krog za 40 K…enervitova tableta, košček banane, voda. Pod gradom me ujame Laufer…”še dva kroga stari, glej da mi pritečeš v cilj”. Bom jebemti, pa čeprav po kolenih. Predzadnji krog…prehiti me Zdravko C…takrat preklopim na glavo. Čuj…vse je v glavi. Podplati pečejo…v gležnjih vsake toliko stisne…raztegnem in grem dalje. Vse je v glavi. 21-ti krog je za menoj…slabih 42 K. Spomnim se na Razy-a…22 jih naredi, da te ne bodo za tistih par metrov hecali…grem. Noge so od nekoga drugega…vse je v glavi. Iščem travo…mehkeje je…še zadnjič preko ” cvišencajta”, še zadnjič proti Cekinovemom gradu. Še zadnja ”šikana” pred ciljnim spustom…tukaj si…še nekaj metrov…v cilju vidim Maj-a z fotoaparatom. Maraton sem prijel za jajca.

Hvla vam…hvala za vse besede vpodbude, za vsak lop po ramenu, za vsak ”še malo”…hvala vam Vencelj, Uroš Sobočan, Laufer, Ira, Mojculja, Razy, Wega, Klopotec, Vreme, Ečo, Miro, Preglji…hvala vsej ”moji” ekipi TF Maratonci (’bemti, skupno smo bili drugi) toliko vas je bilo, da ne zamerite, če sem koga izpustil. Še posebej hvala Zdravku C…tudi besede nisva spregovorila…ni bilo potrebe…prav imaš…vse je v glavi. Zaobljuba za naslednje leto se glasi…če se bo prireditev obdržala grem po 50 K.

Matic in Matevž…hvala vama za ponos v vajinih pogledih, ko sem se vrnil domov. Pika hvala za objem, poljub in za bučke gratinirane s sirom…objel bi ves svet.

Statistika…na progi sem bil ( po moji Sigmi) bruto 7:36:58, povprečni puls 135, maksimalni 167, pokuril sem 6291 Kcal,,,rozine in napolitanke sem prinesel cele domov. Zaužil…cca 3.5 litra izotonika, liter vode, dve sadni ploščici, dva gela, tri enervitovi tableti, pol banane…

…in se imel super!!!

Rad vas imam in LP
Matjaž

[Alek]

Pišurija...zdaj pa mi je zelo zelo žal da nisem bil zraven. Ampak kaj čmo, posle j..... nema kajanja. Pa drugo leto, plani so se letos prekrivali.

Vsem udeležencem, moj globok poklon in vso spoštovanje. TF-ultra so itak zakon, kdo drug bi lahko zmagal če ne oni. Po moje ste zmagovalci vsi, vsak zase, eni bolj (Classix vsa ti čast), drugi malo manj, pa vseeno.

Vsem iskreno čestitam.

[Vreme]

Najprej čestitke prav vsem, kot izgleda smo TF-jevci dali očitni pečat tej prireditvi. Ultraši so tako ali tako bili poglavje zase, vsi drugi pa smo več kot presegali samega sebe in pri tem tudi ekipa TF- Sladkih6 ni zaostajala. Skupno četrto mesto je odlična, nepričakovana visoka uvrstitev, samo poglejte naše rezultate:

POTOČNIK ISTOK 30 krogov
LINDIČ MIRKO 30 krogov
MIKOLIČ RADO 28 krogov
KORAŽIJA RAJKO 27 krogov
ZAJC TADEJ 24 krogov
PEVEC SAŠA 19 krogov
DRAKSLER IVAN 12 krogov
MEŽA STANE 11 krogov

in pri tem je treba povedati,da je prav vsak pripomogle k odlični uvrstitvi!!!

Kar se tiče mojega teka sem lahko več kot zadovoljen, posebno če štejem, da sem v tednu dni naredi 2x50 km, pa še nekaj drobiža zraven.

Sicer pa sem začel z zamudo. Prepozen prihod na ciljno štartni prostor se je izkazal na koncu za odličen. Ne da bi se dogovorili smo "trije" mušketirji štartali skupaj, malce kasneje, a za to toliko bolj resno.



Skratka skupaj smo tekli dobra štiri ure. Obilo smeha in zabave je bilo v tem času in ure so kar minevale, nato pa smo dobesedno razpadli. Meni po maratonu ni več šlo kot sem si zamislil, a v glavi sem imel, da bom obdelal vseh osem ur tako ali drugače, tako sem zadnjih nekaj krogov kar prehodil, a toliko bolj zadovoljen, da mi je uspelo.

Še nekaj foto utrinkov: http://sports.webshots.com/slideshow/571210173CHlcuR

[Laufer]

Classix

Tistih nekaj "manjkajočih" metrov si naredil, ko si šel večkrat skozi bazno postajo. Tiste ti niso računali, ker so bili "izven" uradne proge.

Meni je Garmin pokazal povprečno malo več kot 37 m višinske razlike na krog, skupaj več kot višinskih 1.100 metrov.

Pozabil si še na nekaj čudežnih tabletk, ki sem ti jih dal med tekom.

[Classix]

Pozabil si še na nekaj čudežnih tabletk, ki sem ti jih dal med tekom.

Res je...torej k zaužitemu dodajam še pet kapsul magnezija. Marsikateri krč mi je bil prihranjen. Hvala ti!

LP
Matjaž

[raziskovalec]

Hvala odlični ekipi, v katero sem bil povabljen. Arafat je bil zakon (Laufer & Classix TF-jevci smo tako in tako zaznamovali celotno udeležbo, posebno po nekaj urah, ko so se vrste tekačev pričele redčiti. Organizator je nudil potrebno infuzijo v obliki energetskih napitkov, vode in bana, tako, da smo v bazni tabor zaokrožali le po luksuzne dobrine, pa tudi izpad električnega toka, ko je dušo spustila balonska infrastruktura, so Salomonsko rešili.

Pa moj tek:
Za tole tekmo sem se odločil dokaj pozno (kot trening - oz. pripravo za dolge 28-ke in Radence 42 km). Ekipi sem obljubil maraton, skladno z imenom ekipe in ga tudi dal v obliki 25 krogov, ki sem jih odtekel v 5:20 minutah (naj bi bilo 50 km, a se je izkazalo, da je manj - jaz se za to nič ne sekiram, razumem pa tiste, ki so naskakovali svoj OR; tudi jaz bi bil na njihovem mestu besen kot ris). Na koncu sem imel še kar nekaj moči (presenetljivo glede na vedno višje klance), a sem se držal prvotnega načrta.
Za statistiko: najvišji pulz 159, povprečni 144, počitka za hranjenje slabih 10 minut. Pojedel sem 2 gela, eno banano in dve ploščici, popil 4 litre vode in 1,5 l izotoničnega napitka. Naučil sem se tudi nekaj novega, kaj pomeni utrujenost, potem pa vnos velike količine sladkorja, ki po 15 minutah ponovno pride v kri in si popolnoma nov - nekaj, kar je pomembno za ultramaraton.

[sinisini]

Dober dan...
Bom še pa ja par besed povedal...
Bilo je odlično,fenomenalno,nepozabno....
Pa še rezultati.....odlično
TF-maratonci ...pa tudi vsi ostali,seveda
Vsem ena velika....HVALA....lauferju za družbo v prvih 10,11 krogih....odlično je bilo.......drugo leto pa obljubim 40 krogov.....
lepo se imejte in veliko se smejte.
Matej

[izzardly]

Punce smo razturale!

Poleg 5. mesta v skupni ekipni razvrstitvi (kar je v bistvu 1. mesto med ženskimi ekipami ), smo bile Chickita&TF v samem vrhu:

2. mesto: Helena Robnik 34 krogov (64,8 km)
6. mesto: Barbara Kordič 29 krogov (55,3 km)
12. mesto: Nastran Vanja 20 krogov (38,1 km)
13. mesto: Corn Mirjam 18 krogov (34,3 km)
14. mesto: Ključevšek Irena 17 krogov (32,4 km)
21. mesto: Novak Barbara 13 krogov (24,8 km)
22. mesto: Erjavec Mojca 13 krogov (24,8 km)
69. mesto: Malovrh Klavdija 6 krogov (11,4 km)

...od skupno 236. punc!

Hvala vsem, ki ste nam pritekle 150 krogov in s tem 286 km!

[zajc]

Tale tek je v moj načrt prišel povsem nepričakovano in sem se ga zelo veselil. Na tek sem se intenzivno pripravljal in vse je kazalo, da bom končno skupaj spravil en tek brez kakšnihkoli težav. Začeli smo dokaj hitro, vendar nismo pretiravali in kot bi trenil so minili 4 krogi. Takrat pa se je oglasil moj želodec To se je pokazalo kot neznosna bolečna v želodcu, tako da sem že po 40 minuti zavil 1. na stranišče Nekaj krogov je bilo v redu in kmalu je bil na WC že 2. postanek. Tako sem šel do 3:30 oz. 18 kroga že 6x na stranišče V želodcu sem imel en tak čuden občutek, da niti hoditi nisem mogel, zato sem raje tekel in sem po nasvetu AVI-ja ob 4:30 zavil na postanek in kokakolo. To je pomagalo in po desetih minutah sem nadaljeval pot in ob 6:05 oz. 30 krogu ponovno zavil na počivališče, ker sem mislil, da me bo zaradi bolečin v želodcu pobralo. Počival sem 25 minut in ob spodbudi sotekačev nadaljeval pot, najprej sem začel hoditi in pojedel eno energijsko ploščico in nepričakovano se je želodec odločil, da ne bo nagajal in sem v zadnji uri in pol z lahkoto pretekel 8 krogov in imel na koncu še toliko energije, da bi lahko tekel vsaj še eno uro s podobnim tempom. No, zadnji krog, ko je bilo že vse odločeno sem po nasvetu ZdravkaC raje prehodil in to izkoristil kot "raztegovanje". Po tekmi je sledilo slavljenje ekipnega prvega mesta. Še nikoli nisem bil prvi
Moram pohavaliti sotekače iz svoje ekipe, ki so pravi borci, še posebej pa AVI-ja, ki mi je prijazno odstopil 2 pločevinki kokakole, navijače in organizatorje. Pa čestitke vsem ostalim za dosežene rezultate.

[INOT]

Očitno bodo mestni gorski teki postali zelo priljubljeni
Čez 1000 višincev se je nabralo, dolžina kroga bo pa verjetno okrog 1.93 km. Za kakšne rekorde je proga pretežka. Čestitke vsem ,posebej pa še naši ekipi. Čeprav je zmaga gladka pa smo na progi garali celih 8 ur. Verjetno nam bo drugo leto kdo poskusil vzeti skalp. Ne bo lahko...
Družba in organizacija super, čeprav bi si vsekakor zaslužili nagrade tudi drugi in tretji med moškimi in ženskami posamezno ter vsaj prva ženska ekipa. Bo treba pritisniti na organizatorja drugo leto!