- 16 Maj 2010, 08:46
#223811
Tudi meni je uspelo
Pod pretvezo, da bo to le dober trening v družbi zajčka, sem potiho upala na čas pod 4. Po dveh maratonih v svojem perpetomobile tempu je bil že skrajni čas, da se malo potrudim.
Zalimala sem se na Zdravka in v družbi njgovih pajdašev in gospe Lojzke je prvi krog neverjetno hitro in prijetno minil. V drugem krogu sem čutila, da je tempo hitrejši, kot bi si ga na želela, zavedala pa sem se , da se moram malo potrudit za zastavljeni cilj. Vse do 34 km je šlo odlično, potem pa me je zmatral veter. Malo pred tem je svoj tempo upočasnila tudi ga. Lojzka nato jaz in od tam naprej sem bila sama, tako kot ponavadi kadar tečem.
Začel je padati tudi dež, čeprav me niti ni motil, in zadnjih 8 km sem preštevala korake in se trudila, da ne upočasnim preveč. Na cilju sem zagledala uro in od takrat me nasmeh še ni zapustil.
Kaj naj rečem, cilj pod 4 dosežen, celo morda z malo rezerve, danes frišna brez bolečin, verjetno prvič, zadnjič in nikoli več "dobro" uvrščena (prva v svoji starostni skupini
hi, hi, hi) in vsekakor polna motivacije za mojo veliko željo ...
Končno se bom prepustila svojemu tempu in meditaciji ob jutranjih tekih ...
Zdravko hvala, ne bi mi uspelo brez tebe (sicer nisva na ti
), zato
.


Pod pretvezo, da bo to le dober trening v družbi zajčka, sem potiho upala na čas pod 4. Po dveh maratonih v svojem perpetomobile tempu je bil že skrajni čas, da se malo potrudim.
Zalimala sem se na Zdravka in v družbi njgovih pajdašev in gospe Lojzke je prvi krog neverjetno hitro in prijetno minil. V drugem krogu sem čutila, da je tempo hitrejši, kot bi si ga na želela, zavedala pa sem se , da se moram malo potrudit za zastavljeni cilj. Vse do 34 km je šlo odlično, potem pa me je zmatral veter. Malo pred tem je svoj tempo upočasnila tudi ga. Lojzka nato jaz in od tam naprej sem bila sama, tako kot ponavadi kadar tečem.
Začel je padati tudi dež, čeprav me niti ni motil, in zadnjih 8 km sem preštevala korake in se trudila, da ne upočasnim preveč. Na cilju sem zagledala uro in od takrat me nasmeh še ni zapustil.
Kaj naj rečem, cilj pod 4 dosežen, celo morda z malo rezerve, danes frišna brez bolečin, verjetno prvič, zadnjič in nikoli več "dobro" uvrščena (prva v svoji starostni skupini

Končno se bom prepustila svojemu tempu in meditaciji ob jutranjih tekih ...
Zdravko hvala, ne bi mi uspelo brez tebe (sicer nisva na ti



